Ta teden pred 10 leti (38)

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega »obujanja spominov iz preteklosti« v novem letu na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2008 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.
Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o začetku ekonomske krize. Članek je bil objavljen v torek, 16. septembra 2008.

NEW YORK/LONDON - Stečaj ene najstarejših investicijskih bank v ZDA, Lehman Brothers, prodaja banke Merrill Lynch in težave največje svetovne zavarovalnice AIG so navzdol pognale tečaje vrednostnih papirjev na borzah ter okrepile negotovost na svetovnih finančnih trgih.
Potem ko konec tedna predstavniki ameriškega finančnega ministrstva in centralne banke Federal Reserve niso uspeli poiskati rešitve za Lehman Brothers, je bil zlom ene od velikih bank z Wall Streeta neizbežen. Ugledna banka s 158-letno tradicijo, ki sta je močno načeli nepremičninska in kreditna kriza, je stečaj razglasila na podlagi 11. poglavja ameriške stečajne zakonodaje, ki jo ščiti pred upniki.
V četrti največji investicijski banki v ZDA so že napovedali odprodajo nekaterih ključnih poslovnih enot, dejavnost borznega posredništva pa bo nemoteno delovala še naprej. V tretjem četrtletju, ki se je končalo konec avgusta, je banka, ki zaposluje približno 27.000 ljudi, beležila 3,9 milijarde dolarjev izgube, medtem ko je v letu 2007 ustvarila rekorden dobiček v višini 4,2 milijarde dolarjev.
Finančni koncern Bank of America je v nedeljo za 50 milijard dolarjev v delnicah prevzel še eno načeto banko z Wall Streeta, Merrill Lynch. V težavah se je zaradi poslovanja z vrednostnimi papirji na ameriškem hipotekarnem trgu znašla tudi največja zavarovalnica na svetu AIG, ki je Fed zaprosila za 40 milijard dolarjev premostitvenega posojila.
Tako politiki kot finančniki skušajo zaustaviti plaz, ki ga lahko sprožijo težave največjih svetovnih finančnih ustanov. Največje evropske centralne banke so posredovale na denarnem trgu, in sicer je ECB zagotovila 30 milijard evrov kratkoročnih likvidnostnih sredstev, podoben korak sta storili še angleška in švicarska centralna banka. Centralni bančniki »izjemno pozorno« spremljajo razvoj dogodkov, je poudaril prvi mož ECB Jean-Claude Trichet.
Ameriški finančni minister Henry Paulson je zagotovil, da »bo vlada ZDA storila potrebne korake, s katerimi bo ohranila stabilnost ameriških finančnih trgov«. Britanski premier Gordon Brown je razmere označil kot »težavne«, nemške oblasti pa ocenjujejo, da gre »kljub resnosti razmer še vedno za predvsem ameriško krizo«. Evropska komisija po besedah njenega tiskovnega predstavnika Johannesa Laitenbergerja »pozorno spremlja dogodke«. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v Moskvi zatrdil, da bo ruska vlada ohranila likvidnost v ruskem bančnem sistemu.
Zaskrbljenost finančnikov in vlagateljev glede razmer so razkrila borzna gibanja - osrednji indeksi na vseh borzah so se znižali za tri odstotke in več. Po strmih padcih na azijskih borzah so enaka gibanja zabeležile tudi evropske borze: londonski FTSE-100 je izgubil 3,92 odstotka, pariški CAC-40 3,78 odstotka, nemški DAX 2,74 odstotka in švicarski SMI 3,83 odstotka, italijanski MIBTEL 3,49 odstotka. Na Wall Streetu se je po slabih treh urah trgovanja vrednost indeksov Dow Jones in Nasdaq krepko znižala, in sicer za 2,62 oz. 1,69 odstotka. Na Ljubljanski borzni je osrednji delniški indeks SBI 20 izgubil skoraj štiri odstotke. (sta)