Kitajcev se ne boji, za Trst predstavljajo priložnost

Kitajska v okviru svojega programa strateških naložb že nekaj let prodira v evropska pristanišča. Zelo konkretni so tačas pogovori s tržaškimi terminalisti, pa tudi z Reko. Ena izmed novodobnih svilnih poti, po katerih namerava Peking okrepiti trgovinske vezi z Evropo, poteka namreč po morju, severni Jadran pa je zaradi ugodne lege zelo vabljiv. Kkitajske in tržaške ambicije pa v italijanskih gospodarskih krogih ne dišijo vsem. Nezaupanje vliva recimo primer grškega Pireja, ki so ga Kitajci pokupili in v bistvu o njem sami odločajo. Marsikatera evropska in afriška država pa se je s kitajskimi posojili za gradnjo avtocest in mostov močno zadolžila.

V torek ste v Červinjanu odprli novo železniško povezavo z Rostockom na Baltskem morju. Gre za dodatno pridobitev po vlakih, ki vozijo na osi Trst-Kiel-Göteborg, v belgijski Zeebrugge, v Budimpešto. Kam boste zapičili naslednjo zastavico na zemljevidu?
Bolj kot o zastavicah bi govoril o tem, da smo se vključili v nek pozitiven tok. Gospodarstva se sama napajajo in ko dodaš kako storitev, na primer novo železniško zvezo, nastanejo nove sinergije z vozlišči, ki jih razvijamo v okviru našega sistema.
Železniški promet v pristanišču strmo raste. Kaj pa logistične kapacitete?
Pristanišče ohranja še nekaj zmogljivosti in predvidenih je 130 milijonov evrov naložb v železniško infrastrukturo v samem pristanišču. V tem letu bomo našteli okrog 10.000 vlakov, razmišljamo pa o razvijanju železniškega in intermodalnega sistema, ki lahko sprejme do 25.000 vlakov. Železniško omrežje to zmore, seveda pa je treba narediti še kaj. Promet moramo usmeriti tudi na Opčine in v Červinjan. Ti dve vozlišči sta še neizkoriščeni. Ne pozabimo, da je bil v vzhodnojadranski pristaniški sistem junija letos vključen Tržič, v naslednji fazi pa bo govor o priključitvi Porta Nogara ter goriškega in pordenonskega tovornega terminala. Obrnili smo paradigmo: neuporabljena infrastruktura je bila za to ozemlje prava rana, zdaj pa ponuja priložnosti - seveda če bomo znali vse skupaj povezati in združiti. To se dela s prevzemi: v primeru pristaniških uprav z državnimi odloki, v tovornih terminalih so na potezi družbe.
Imajo kitajski vlagatelji s Trstom resne namene?
Gotovo. Ampak mi ne upravljamo direktno pristaniških dejavnosti, zato nismo neposredno vpleteni v pogajanja s podjetji, ki so v teku. Iz te moke bo verjetno kaj kruha. Ne vem, ali bo to jutri zjutraj ali čez šest mesecev. Pojavilo se je veliko kitajskih operaterjev, ne samo tisti, ki so vsem dobro znani. Gre za družbe, ki se ukvarjajo z logistiko, nepremičninami, s pomorskimi dejavnostmi, nekatere zanima prostocarinska cona. Pri enih pogajanjih smo bolj soudeleženi, pri drugih manj.