Prihaja ZKB Trst Gorica

ZKB Zadružna kraška banka Trst Gorica: to bo novo ime skupne Zadružne kraške banke po spojitvi med ZKB in Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, ki bo - s slovensko različico na prvem mestu - vnešeno v prvi člen spremenjenega statuta bančnega zavoda, ki ga bodo morali odobriti na izrednem občnem zboru, ki bo 18. novembra v dvorani visoke šole Sissa na Opčinah. Sprememba statuta je skupaj z odobritvijo kohezijske pogodbe potrebna za pristop k skupini Cassacentrale Banca v okviru reforme sistema zadružnih bank v Italiji.
Te in druge informacije so člani ZKB prejeli na prvem tradicionalnem območnem srečanju, ki ga je banka 29. oktobra zvečer priredila v svoji dvorani na Opčinah (drugo bo danes, 30. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu Jožefa Češčuta v Sovodnjah). Položaj banke in korake, ki jih bo le-ta naredila v prihodnosti zlasti v luči reforme zadružnega bančništva, sta orisala predsednik upravnega sveta Adriano Kovačič in direktor Sergio Carli. Leto dni po združitvi, do katere je prišlo 1. oktobra 2017, ima ZKB 115 uslužbencev in 14 podružnic, aktiva premoženjskega stanja je preko 580 milijonov evrov, izdanih je bilo 343 milijonov evrov posojil, ob koncu prvega semestra skupnega poslovanja je na dan 30. junija 2018 zavod posloval z dobičkom v višini 571.295 evrov, medtem ko je kazalec trdnosti CET1 ratio znašal 16,68 odstotka.
Glavnina srečanja pa je bila posvečena novostim, ki čakajo banko v okviru reforme zadružnega bančništva. ZKB se je odločila za pristop k skupini Cassacentrale Banca (CCB), ki trenutno šteje 89 zadružnih bank s premoženjem preko 72 milijard evrov in zelo visokim kazalcem trdnosti v višini 18 odstotkov. ZKB bo pri tem ohranila svojo avtonomijo znotraj skupine, ki bo zasledovala skupne koristi zadružnih bank. Skupina CCB bo po statutu tudi jamčila jezikovno specifiko slovenske banke in posledično slovensko poslovanje, čeprav v primeru konflikta v odnosih z matično družbo bodo prevladali dokumenti v italijanskem jeziku. Drugače bo dajala smernice in obvezna priporočila ter določila količnike, pri posojilih bo določila stopnje tveganosti in izvajala nadzor, zadružne banke pa bodo sodelovale pri oblikovanju načrta skupine. Upravitelje posameznih bank bodo še vedno izbirali člani, skupina pa bo določila kriterije (npr. profesionalnost ali znanje). Imena kandidatov bodo banke predhodno poslale matični družbi, ki bo lahko imenovala, odstavila ali zamenjala upravitelje samo v hudih primerih. Novosti so tudi glede članstva z uvedbo dveh figur: ob rednem članu, ki se preimenuje v zadružnega člana, je predvidena tudi figura t.i. finančnega člana, ki bo v stopil, če bo banka v krizni situaciji in če bo potrebno povišati glavnico z izdajo posebnih delnic. Upoštevajoč trenutno premoženjsko stanje, kakovost aktive, poslovni model, likvidnostno tveganje in vodenje se ZKB nahaja v drugi najboljši skupini, v prihodnosti pa se napoveduje med drugim stalno vlaganje v razvoj, krepitev digitalizacije ter dodatno utrditev zavoda na Tržaškem in Goriškem.