Po krivici pozabljenim povrnili dostojanstvo

Sinovi, očetje, možje različnih narodnosti, ki so se pred stotimi leti borili v vrstah avstro-ogrske vojske. Njihova imena, imena več deset tisoč vojakov upravne enote avstrijskega Primorja so včeraj zjutraj do zgodnjih popoldanskih ur glasno donela na Verdijevem trgu. Klub tržaških turistov, Novinarski krožek in približno trideset drugih društev ter združenj se je z občuteno prireditvijo spomnilo dolgo namerno pozabljenih žrtev. Organizacije slovenske manjšine v Italiji, hrvaška in judovska skupnost iz Trsta, pa tudi ustanove iz Slovenije in Hrvaške so po vseh svojih močeh poskrbele za ganljive in doživetij polne trenutke. »Nismo le Slovenci, Hrvati ali Italijani. Povezuje nas nekaj globljega, morda tisti evropski duh, ki je nastal na pogorišču velike morije. Ne glede na narodnost so naši predniki padli kot žrtve političnega razreda, ki je v smrt poslala nedolžne ljudi,« je povedal predsednik Kluba tržaških turistov Alessandro Sgambati. Sam predsednik Novinarskega krožka Pierluigi Sabatti je tako poudaril, da gre prireditev pojmovati kot odraz človeške pietete hkrati pa tudi kot politično in kulturno gesto. Z njo so namreč hoteli zapolniti vrzel kolektivnega zgodovinskega spomina. »Za moja deda Luigija Sabattija in Josipa Požarja je to bila nepopisno dolga tragedija, ki jih je nasilno odvrgla daleč stran od svojih žen, otrok. Njunim spominom ni bilo dovoljeno prekoračiti domačega praga. V šoli smo peli italijanske domoljubne pesmi, pripovedovali so nam le o tistih, ki so se borili za Italijo. Zgodba mojih dedov in tista vojnih herojev sta se zdeli nezdružljivi,« je nazorno opisal splošno vzdušje, ki je dolgo tu kraljevalo. Trst je torej včeraj, kot je izpostavil Vili Prinčič, doživljal svoj zgodovinski dan: »Končno se javno spominjamo na vojake s Primorskega. Medvojna klima jih je po krivici potisnila v pozabo, iz katere se z veliko muko izvijajo šele v zadnjem času. Prav je torej, da se je zbrala velika skupina ljudi in organizacij, ki želi popraviti to krivico in našim nonotom povrniti zasluženo dostojanstvo.« Jeziki, ki so med prvo svetovno vojno odmevali v okopih in jarkih bojišč, so tokrat v duhu strpnosti in sožitja preplavili mestno prizorišče. Ob branju imen padlih so se številni sodelujoči poklonili padlim s pesmijo, poezijo, govori ... Na dan so prišli najrazličnejši vidiki. Zoran Sosič je obelodanil nesmisel in krvoločnost imperialističnih teženj po osvajanju tuje zemlje, ki venomer terja ogromno število človeških žrtev. Toliko bolj je bilo zato občutiti vrednoto miru. »Zanjo si je treba vedno prizadevati in čeprav v različnih razmerah kot pred stotimi leti, jo je treba stalno negovati in čuvati,« je dejala predsednica ZSKD Živka Persi. Pevski zbori Skala-Slovan, Tabor, Kraški dom, Venturini in MoVS Bazovica ter Pihalni orkester Ricmanje so s petjem oziroma glasbo poustvarili vzdušje otožnosti in hrepenenja, ki je verjetno tedaj spremljalo marsikaterega vojaka. Članice društva Grad so umrle rojake obeležile s prisrčno mislijo o pomenu bršljana kot simbola povezanosti med narodi, na Verdijev trg pa so postavile povedno sliko pokopališča padlih v prvi vojni na Proseku in skrbno izdelan venec. Sorodna čustva so prišla na plan, ko je predstavnik združenja Poti miru iz vojaške čelade stresel jesensko obarvano listje, na katerih so bila zapisana imena nekaterih umrlih. Svoj doprinos slovesnosti sta med drugim dala tudi SPDT in združenje Isonzo fiume d'Europa/Soča evropska reka. Zavzetost in povezanost lahko obrodita le plodne sadove, je uokviril predsednik hrvaške skupnosti Damir Murković: »Tragedija velikega pokola je hudo prizadela številne narode. Naša dolžnost je, da za časa miru skupaj udejanjamo vrednote boljšega sveta.« Vselej moramo torej ohraniti enako občutljivost do vseh padlih, je v imenu judovske skupnosti osvetlila Silva Bon. Opozorila je na kompleksno delo sestavljanja seznama vojakov avstrijskega Primorja, ki je bilo takrat razdeljeno na samosvoje mesto Trst, Mejno grofijo Istro in Kvarnerske otoke ter Goriško-Gradiščansko. Skupina zgodovinarjev, intelektualcev in angažiranih občanov je v petih mesecih zbrala 12.600 imen. Projekt pa se nadaljuje. Včerajšnji dan jim je verjetno vlil še dodatnega elana. Zadnjih 500 imen iz trenutnega seznama so zbrani prebrali v krogu, kateremu so se pridružili tudi nekateri mimoidoči. Slovenščina, hrvaščina, nemščina, italijanščina in furlanščina so vse do konca prehajale druga v drugo. Znak upanja, da krivicam navkljub danes le veje drugačen veter.