Kulinarični kotiček (3)

Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za »elektronski ponatis« kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.
Dobro branje!

TUNA PO KORNATSKO

Smo sicer sredi zime, včasih pa se nam le preblisne, kako je poleti, ko sonce pripeka in se človek smodi na neki plaži. Prav o tem je tekel pogovor pred dnevi, ko smo se sestali s prijatelji iz severne Italije, ki so nas prišli obiskat in s katerimi smo obujali spomine na križarjenje po Kornatih. Bilo je v začetku junija, dnevi so bili dolgi, vročina pa ni bila neznosna, razen tega, da na barki vedno pihlja in se človek ne zave, da se bo opekel. Tistega dne smo se ustavili v Zadru in odšli na tržnico v starem delu mesta, našli smo nekaj sveže zelenjave, ribe pa nam v ribarnici niso bile všeč, mimo tega, da so bile cene nekoliko navite. Še kar nejevoljni smo odšli do barke, ki smo jo privezali ob rivo, prav v času, ko je prišla policija in nas nagnala.
Odpluli smo spet h Kornatom in nekje pri Dugem otoku naleteli na ribiški čoln, ki se je vračal najbrž v svoje pristanišče v mestecu Sali na tem otoku. Približali smo se mu in vprašali, če imajo kaj ribe naprodaj. Da ne, samo nekaj malega in osem-kilsko tuno, ki pa je niso hoteli prodati. Po daljšem pogajanju so le pristali, da nam jo prodajo, vendar po ceni, po kateri bi lahko kupili 10 kg jastogov.
Kakorkoli že, ribo smo imeli in veselo nadaljevali plovbo med golimi kornatskimi otoki. Zvečer smo se usidrali v zalivu pri otoku Levrnaki in tisti večer, ker se nam ni ljubilo kuhati, bilo je namreč že kar pozno, odšli na večerjo v eno od obeh »ošterij«, ki sta edini zgradbi na otoku. Snedli smo odlično jagnjetino izpod peke, vse pa nas je pekla vest, ker smo na barki imeli tuno in je nismo skuhali.
Prišla je na vrsto drugi dan. Ustavili smo se pri otoku in se kopali v južnem zalivu Levrnake. Vse jutro smo se kregali, kako naj pripravimo tuno. Ko mi je bilo dovolj kreganja, sem se odpravil na barko, naredil kratko inventuro v hladilniku in sklenil, da bom pripravil »tuno po kornatsko«. Če bi bili pri Rovinju, bi jo najbrž imenoval »po istrsko«, ker pa smo bili sredi Kornatov, je postala »po kornatsko«.

Vzemite toliko rezin tune, kolikor je gostov. Na hitro jo prepecite na oljčem olju in denite na krožnik. Narežite dve glavi čebule, dva korena, dve stebli zelene, dva stroka česna in lovorov list in vse skupaj dušite 15 minut na zmernem ognju. Ko se zelenjava zmehča, a ne preveč, prilijte kozarec belega vina in pustite, da izpari. Potem dodajte še škatlo pelatov, 15 razkoščičenih in narezanih črnih oljk, pol kozarca kaper, pustite, da vse skupaj spet zavre, dodajte zrezke tune in pustite, da se duši, vedno na nizkem ognju, še deset minut. Preden ugasnete ogenj, dodajte pest peteršilja, pustite, da se jed nekoliko ohladi in nazadnje na hitro vmešajte rumenjak, da se omaka nekoliko zgosti. Ponudite z na sopari kuhanim krompirjem. Morda je bila lakota, a od tune po kornatsko ni ostala niti drobtinica.

Dober tek!

Ivan Fischer