Kulinarični kotiček (14)

Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za »elektronski ponatis« kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.
Dobro branje!

Alfovi peresniki

Smo sicer že krepko zakoračili v pomlad, a starka zima se še trdo oklepa naših krajev in nikakor noče popustiti. Saj niti ni mraz, nam, ki imamo gotova leta, pa vlaga sega v kosti in komaj čakamo prave (in tudi prve) tople spomladanske sončne žarke. V tem času nekako hrepenimo bolj kot po sadju in zelenjavi po toplem obroku, zato sem se spomnil na Alfove peresnike.
Kdo je Alf? Nimam pojma, vem pa, da sem pred tedni brskal po spletu in na neki spletni strani naletel na Alfove peresnike. Zamikali so me in sem se odločil, da zadevo nemudoma preverim. Po naključju sem imel vse potrebno v hladilniku in tako sem se lotil dela. Rezultat je bil zadovoljiv, čeprav sem pri pripravi prekršil enega mojih (dokaj prožnih) načel in uporabil smetano. Jed se mi zdi posebno primerna za sedanje vlažne dni (je namreč vse prej kot dietetična).

Za 4 osebe potrebujemo:

350 gr peresnikov
0,5 kg svežih šampinjonov (če imate nekaj suhih gob, jih lahko mirne duše dodate zraven)
150 gr južnotirolskega špeka
3 stroke česna
malo svežega peteršilja
oljčno olje
sveža smetana
sol
poper

Peresnike vržemo v slan krop, medtem pa sesekljamo česen in ga prepražimo na vročem olju, preden zarumeni dodamo na lističe narezane gobice (dve ali tri prihranimo in z njimi okrasimo gotovo jed), Gobe rahlo solimo in na živem ognju pražimo, dokler ne zgubijo skoraj vso vodo.
V drugi kozici na olju toliko časa cvremo na kockice narezan špek, dokler ne postane hrustljav, nakar ga zmešamo z gobami in primešamo sesekljan peteršilj. Peresniki so sedaj že kuhani, bolje če ostanejo še kar »al dente« in ohranijo nekaj vode, v kateri smo jih kuhali. Ocedimo jih in vržemo v kozico, kjer jih čakajo gobe in špek.
Prilijemo smetano, popopramo in previdno premešamo ter pustimo še nekaj minut, da se jed kuha na blagem ognju. Okrasimo z na lističe narezanimi surovimi šampinjoni.
Odsvetujem rabo surovega pršuta, čeprav mu je špek zelo podoben, ker daje jedi nekako neprijeten okus. Če nočete uporabiti špeka, lahko namesto njega izkoristite domačo panceto. Pomembno je, da serviramo testenine, ko je omaka še nekoliko tekoča. Kdor ne more brez parmezana, si ga lahko nariba na peresnike, zagotavljam pa vam, da so tudi brez sira dovolj okusni.
Povsem odveč je reči, da so peresniki s svežimi jurčki neprimerno bolj okusni.

Dober tek!

Ivan Fischer