Z dobrodošlico gostiteljev - poskočnih lipicancev, ki so za nekaj ur odprli vrata svoje jahalnice literarnim ustvarjalcem, se je v sredo zvečer tudi uradno začel 25. mednarodni literarni festival Vilenica. V sklopu štiridnevnega literarnega druženja se bo na različnih kraških lokacijah in v Ljubljani predstavilo okrog trideset pesnikov in pisateljev iz različnih držav. Nekaterim je občinstvo lahko prisluhnilo že med uvodno slovesnostjo, ki jo je režiral Marko Sosič. Slovesnost, ki jo je v slovenščini in angleščini povezoval Dražen Dragojević, je postregla tudi s prvo nagrajenko. Dobitnica pete pisateljske štipendije, ki jo Srednjeevropska pobuda (SEP)podeljuje z organizatorjem festivala, Društvom slovenskih pisateljev, je hrvaška pisateljica Maja Hrgović. Generalni sekretar SEP Gerhard Pfanzelter ji je izročil nagrado v vrednosti 5000 evrov in priložnost za trimesečno bivanje v kateri koli državi članici SEP. Kot je v obrazložitvi povedala predsednica žirije za podelitev štipendije Patrizia Vascotto, se je hrvaška novinarka in pisateljica na razpis prijavila s projektom, katerih protagonistke so sodobne migrantke, ki bodo spremenile podobo današnjega sveta. Sežanski župan Davorin Terčon je Vilenico označil kot »veliko dajanje in prejemanje«: Kras ustvarjalcem ponuja navdih, domačinom pa ustvarjalci podarjajo svoje besede. Milan Jesih, predsednik Društva slovenskih pisateljev, se je zahvalil »očetoma« Vilenice Aleksandru Peršolji in Venu Tauferju ter jima ob 25. rojstnem dnevu festivala izročil posebno priznanje.
Trst film festival se drevi zaključuje. Ob 20. uri bodo v gledališču Miela razglasili letošnje zmagovalce med dolgometražnimi in kratkometražnimi filmi ter dokumentarci. Med slednjimi je blestel Aleksandrinke Metoda Pevca.
Zamejsko filmsko produkcijo bo na Trst film festivalu jutri ob 19. uri v kinodvorani Ariston predstavljal dokumentarec Un onomasticidio di stato (Državni imenomor) Nadie Roncelli in Mira Tassa, ki obravnava trpko poglavje naše polpretekle zgodovine, obdobje nastopa fašizma pri nas in posledičnega brisanja slovenske prisotnosti s poitalijančevanjem predvsem slovenskih priimkov med Trstom, Gorico in Vidmom.