V torek zvečer, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani osrednja proslava, na kateri bodo podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Imena nagrajencev na bi bila vse do konca zavita v skrivnost, ki pa so jo nekateri mediji že »izdali«. Pešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj in oblikovalec Matjaž Vipotnik, nagrade Prešernovega sklada pa režiser Ivica Buljan, trobentač Franc Kosem, dirigent Stojan Kuret, igralec in kantavtor Iztok Mlakar, pisatelj Andrej E. Skubic in arhitektka Maruša Zorec s sodelavcema Mašo Živec in Žigo Ravnikarjem. Tržačan Stojan Kuret je tako stopil v izbrani krog dobitnikov nagrade Prešernovega sklada. Karizmatični glasbenik se je v častni seznam zapisal z delavnostjo, znanjem in nedvomnim talentom, ki je kombinacija slovenske vestnosti, primorske temperamentne ustvarjalnosti in svetovljanske razgledanosti. Številna mednarodna priznanja in rekordi na zborovskem področju so zgovoren dokaz njegovih zaslug pri širšem uveljavljanju mlade države, ki je postala prepoznavna v svetovnem merilu tudi zaradi vrhunskega nivoja nekaterih zborov. Nagrada ob dnevu slovenske kulture je za tržaškega glasbenika »razveseljivo priznanje za uspešno delovanje«, ki mora biti spodbuda za nove izzive; načrtuje jih še veliko, saj so v pripravi gostovanje na Daljni vzhod z moškim zborom Val in novi koncertni projekti, ki bodo potrdili Kuretovo raziskovalno žilico. »Velikokrat ne moreš uresničiti svojih želja v programskem smislu, ker si vezan na druge dejavnike. Na tekmovanjih se odzivaš na določena pravila, ki zahtevajo ali usmerjajo v izbiro določenih skladb. Ko pa lahko delaš po svoji uvidevnosti, z upoštevanjem lastnega umetniškega kreda, iščeš, kar ti najbolj leži, v mojem primeru nove, še neslišane, manj poznane skladbe. Ne maram prepevati skladb, ki smo jih vsi že neštetokrat poslušali v imenitnih izvedbah. Osebno sem skušal vedno najti svojo pot, v kateri sem se prepoznal in sem bil manj obremenjen z drugimi vzori.«
Kar glede pojava fašizma zgodovinarji začenjajo dojemati komaj v zadnjih letih, je pisatelj in nobelovec Ivo Andrić razumel že v letih njegovega nastanka in prihoda na oblast, je bilo rečeno na tržaški predstavitvi knjige Sul fascismo (O fašizmu), v kateri so v italijanskem prevodu zbrani Andrićevi spisi v nekaterih srbskih, hrvaških in bosanskih revijah in so jo 30. aprila predstavili v Narodnem domu v Trstu na pobudo Slovenskega kluba in Skupine 85.