»Psovka "ščavo" očitno še ni mimo...«

Sebastijan Horvat je, kot pravi v današnjem intervju v Primorskem dnevniku, »fan« Ivana Cankarja. Režiral je že večino njegovih dram, o njem govori z velikim spoštovanjem, v isti sapi pa dodaja, da s Cankarjem, tako kot z ostalimi klasiki, ne bi smeli ravnati kot z dragocenimi muzejskimi eksponati. »Klasika, od Floberta, Stendhala, Cervantesa do Shakespeara, ima neskončen revolucionarni potencial, ampak ga je treba obuditi od mrtvih, ne pa se do njega obnašati kot do relikvije, ki spi in smrči.«
In kaj Horvatu pomeni režirati hlapce prav v Trstu, kjer so bili leta 1919 najprej uprizorjeni? »Pred dnevi sem prvič fasal to "ščavi" na ulici. Mislil sem, da je to že mimo, pa ni čisto. Razmerje med hlapci in gospodarji, s tem da smo bili Slovenci od samega začetka bolj hlapci, Italijani pa gospodarji, je mislim tu zelo zanimivo. V novi Evropi se skuša razmerja malo obrniti in na pozicijo gospodarjev zdaj stopa kapital, kdor ima denar, vse ostalo pa zgine, tudi če si Slovenec, Italijan, Cigan ... Ampak zdi se mi, da je to, da se Hlapci igrajo v Trstu, še ena dodana vrednost«, pravi režiser.