Pattino ljudstvo ima (še vedno) moč

Običajno se predstave in koncerti pričnejo z nekajminutno zamudo. Patti Smith, gospa protopanka in new wavea, ki je v soboto imela koncert v Vili Manin, pa je sklenila, da se na odru pojavi pet minut pred uradnim začetkom. Kljub dežju in nič kaj navdušujočim vremenskim napovedim se je na koncertu zbrala velika množica starih in novih fenov ameriške kantavtorice, kar dokazuje, da so njeni drzni teksti, oviti v eksplicitno rezko glasbeno kuliso, zelo aktualni. Smithova je tačas na svetovni turneji, ki jo posveča svojemu prvemu albumu Horses in pravemu mejniku v zgodovini rock glasbe, ki letos slavi okroglih 40 let, sobotni koncert pa je posvetila tudi štirideseti obletnici smrti Pier Paola Pasolinija, ki ga je umetnica zelo cenila.
Velika energija, ki se je že s prvim komadom - znano Van Morrisonovo popevko Gloria, ki jo je Smithova obogatila s svojimi jedkimi opombami - sprostila z odra, je prepoznavni znak kantavtorice. V sam vrh glasbenega Olimpa jo je namreč ponesel prav močan krik in odpor proti vsemu, kar je zatiralo človeške pravice in svobodo. Postala je avantgardistična pesnica, ki je preko enostavnih pankovskih rifov sproščala svoje misli in percepcijo družbenega stanja velikemu občinstvu. Naslednja popevka je bila na vrsti Redondo Beach, ki lahko s svojim lahkotnim žanrom zavede poslušalca. Tekst ki govori o samomoru, je ovit v temne odtenke, v vedrem glasbenem značaju popevke je čutiti psihološko tragedijo zgodbe. To pa je tudi posebnost Smithinega glasbenega žanra, ki je pač oplemenitil suhoparno pank zvrst, kjer so bili teksti, čeprav protestnega značaja, zelo primitivni. Njeni teksti pa so prave poezije, polne čustev, ki so nekak duševni prehod v izpostavljene trenutke in kraje. Ti dobijo z enostavno glasbo edinstveno dimenzijo.
Šele pri peti skladbi, Kimberly, je umetnica spregovorila in pozdravila vse prisotne. Umetnica se je spomnila preminulih umetnikov, glasbenikov, pisateljev in njenih prijateljev, med temi tudi svojega moža in tesnega sodelavca Fredija Sonica Smitha, ki, kot je sama povedala, ostanejo vedno z nami, če se jih spominjamo. Zato je skladbo Elegy skoraj ekstatično posvetila vsem dragim, ki so za vedno odšli.
Od te skladbe dalje je umetnica izvedla popevke, povzete z drugih plošč. Kljub nalivu, ki je namakal prizorišče, je publika vestno stala pred odrom in s Smithovo prepevala znani Privilege (ki je nastala za istoimenski film) in Dancing Barefoot, ter občudovala prijetno muziciranje banda pri medleyu popevk skupine Velvet Underground. Pri hitu Because the night je občinstvo preglasilo samo pevko, ki je zadovoljno pustila, da jo spremlja publika, prav tako pri že ustaljeni protestni skladbi People have the power, ki je bila tudi zadnja na sporedu.