Laibachi na strokovnem izobraževanju v totalitarnem režimu

Skupina Laibach, najbolj prepoznavna slovenska zasedba vseh časov, praznuje letos svojo petintrideseto obletnico delovanja. Trboveljski bend je jubilej praznoval s serijo koncertov po Evropi in Združenih državah Amerike. Skupina pa je poleg tega nastopila tudi v Severni Koreji, in sicer v sklopu praznovanj sedemdesete obletnice osvoboditve izpod japonske okupacije. Zasedba je tako postala prva zahodna rok skupina, ki je igrala v Severni Koreji.
O posebnem glasbenem dogodku smo se pogovorili s člani benda.
Kako ste doživljali severnokorejski režim?
To, da v Koreji vlada režim, smo seveda vedeli že prej. Režimi sicer vladajo tudi drugje, v drugih državah, to ni nič posebnega. Severnokorejski je pač malo bolj poseben, saj prakticira dosledno izolacijo in resnično deluje utopično. Gre seveda za komunistično utopijo, ki vsaj na videz deluje v mnogih pogledih bolj prepričljivo kot kapitalistična utopija v državah Zahoda.
Koliko časa je trajala priprava na ta zgodovinski nastop? Se je konec koncev splačalo?
»Splačalo« je grda beseda iz profitnega besednjaka, ki implicira, da je bilo neko delo opravljeno zgolj zaradi nagrade oziroma plačila. Mi smo šli v Pjongjang tako rekoč na strokovno izobraževanje, saj na svetu ni države, ki bi tako prostodušno in nemaskirano prakticirala totalitarno držo na relaciji umetnost – ideologija, politika in kultura, ki ju Laibach v vseh pojavnih oblikah analizira že od leta 1980.
V tem smislu smo bili seveda bogato »poplačani«, in sicer z neposredno izkušnjo. Na ta zgodovinski nastop smo se pripravljali približno leto dni.

Celotni intervju v sredini tiskani izdaji Primorskega dnevnika