Letošnja vileniška nagrajenka je Dubravka Ugrešić

Festival Vilenica stopa v novo štiriletko s temo Literatura in etika. V juniju ga bo napovedala Mlada Vilenica, glavno festivalsko dogajanje pa bo od 6. do 11. septembra na Krasu in v Ljubljani. Letošnja velika vileniška nagrajenka je Dubravka Ugrešić.
Vilenica predstavlja najboljše avtorje in literaturo iz Srednje Evrope in drugod. Na Vilenici bo letos odmevalo preko 20 jezikov, festival pa bo obiskalo več kot 25 avtorjev iz evropskih in drugih držav. Med njimi bodo tudi slovenski ustvarjalci Aleš Berger, Patricija Dodič, Cvetka Lipuš in Carlos Pascual.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina je na sredini novinarski konferenci povedal, da Vilenica, kljub temu, da vstopa v četrto desetletje, ostaja v najboljši kondiciji in zapeljiva. V svetu, v katerem se obdajamo z žicami in ogradami, je po besedah Svetine literatura tista, ki presega meje, predsodke in zadrege.
»Nenazadnje gre tudi za to, kot je rekel Umberto Eco, da je jezik literature, zlasti v prostoru Vzhodne Evrope, jezik prevajanja. Gre za srečevanje različnih literatur, različnih avtorjev in avtoric, kar omogoča bratstvo, ki zagotavlja, da je literatura pričevalka o resnici tega sveta in najbolj avtentičen izraz naše človečnosti. Dokler bomo imeli literaturo in mednarodni festival Vilenica se nam ni bati, da bi lahko izgubili svoje človeško dostojanstvo in tisto vrednost, ki jo literatura ustvarja,« je poudaril Svetina.
Dobitnica mednarodne literarne nagrade vilenica je Dubravka Ugrešić, na Hrvaškem rojena pisateljica (1949), ki presega nacionalne okvirje in je znana po svoji brezkompromisnosti. Nagrado, vredno 10.000 evrov, ji bodo podelili ob zaključku festivala v jami Vilenica. Letošnja vileniška nagrajenka je leta 1993 zaradi kritičnosti do tedanje nacionalistične politike zapustila Hrvaško in trenutno živi v Amsterdamu. Svojih del ne piše zgolj v hrvaščini. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci njene besede povzela predsednica žirije za nagrado vilenica Lidija Dimkovska, Ugrešićeva »obstaja v medprostoru in živi v nikogaršnji coni«. Njeni prozni zbirki Poza za prozo iz leta 1978 je v 80. letih sledila uspešna serija del, kot so kolažirani roman Štefica Cvek v krempljih življenja, zbirka kratkih zgodb Življenje je pravljica in meddiskurzivni roman Forsiranje romana reke. Pozneje se je veliko bolj posvečala esejizirani prozi in literarizirani esejistiki. Številna njena dela so prevedena tudi v slovenščino.
Slovenska avtorica v središču bo letos pisateljica, prevajalka in publicistka Suzana Tratnik. V njen literarni opus sodijo kratkoprozne zbirke, romani, otroška slikanica, monodrama, radijska igra in strokovna dela o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi. Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada.