Klinc, pa še Trst!

Knjiga »Klinc, pa še Trst!,« avtor katere je slovenski veleposlanik v Švici Franc Mikša, bo nedvomno pripomogla k temu, da bo širša slovenska javnost spoznala tržaško povojno problematiko okrog začrtovanja meje, a tudi številne druge aspekte o družbenem dogajanju v socialistični Sloveniji. Literarno delo, ki je izšlo pri mariborski založbi Obzorja in so ga predstavili v Tržaškem knjižnem središču, odlikuje zanimiva in raznolika vsebina. »Gre za dinamično in večplastno delo, ki dokaj redko najde mesto v sodobni slovenski prozi,« je na srečanju poudaril Robi Šabec. Knjiga pripoveduje pestro življenjsko zgodbo avtorjevega očeta, ki je bil kot 17-letni mladenič na Štajerskem prisilno vpoklican v nemško vojsko. Na ruski fronti je pobegnil k Rusom in se pridružil Rdeči armadi. Ko se je ob koncu vojne vrnil v domovino, so ga vpoklicali na služenje vojaškega roka še v JLA. Oblasti so mu napovedale vojaško kariero, a o tej ni hotel slišati. Izbral je raje mizarski poklic. O svojem očetu avtor pravi, da je spoznal sovraštvo, nasilje človeka nad človekom in nesmisel vojne.
Dogajanje je v knjigi postavljeno v eno samo noč, ki se odvija v času tržaške krize jeseni 1953., ko se je Tito na Okroglici zavzel za priključitev Cone A Jugoslaviji. Sledila je zaostritev političnih odnosov z Italijo in posledično množičen vpoklic vojaških obveznikov na orožne vaje, s katerimi se je hotelo zahodni sosedi pokazati vojaško moč narodov, ki so sestavljali Sfrj. Zaradi izjave (Kurc, pa še Trst!) ob prejetju poziva na orožne vaje, se mora ravnatelj Nižje gimnazije v Ormožu odpraviti na postajo milice, kjer ga zaslišujeta višji inšpektor Udbe in kapetan vojaške Protiobveščevalne službe. Avtorjev oče je moral na zaslišanje kot edina priča omenjenega dogodka.