»Ženske, zbudite se!«

Intervju z antropologinjo Svetlano Slapšak

sreda, 8. marca 2017 | 07:04

Svetlana Slapšak (IGOR KUPLJENIK/MI-PRESS)

Osmega marca obeležujemo mednarodni dan žena. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. O tem, kaj je ta dan pomenil nekoč, predvsem pa, kaj lahko ta dan ponudi danes, smo se pogovarjali z antropologinjo in doktorico antičnih študij Svetlano Slapšak, ki se vse svoje življenje poklicno ukvarja (tudi) z ženskimi študijami, na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete pa naj bi sploh kot prva v Ljubljani pričela predavati žensko književnost.
Začetke bojev žensk za enakopravnost lahko postavimo v še bolj oddaljeno zgodovino. Katerih nekaj zgodovinskih dogodkov bi izpostavili kot ključne v tej borbi?
Razen »žepkov« matriarhata v daljni preteklosti, saj matriarhat nikoli ni bil globalni sistem tako kot patriarhat, bi navedla mislece demokratičnih Aten, ki so si zastavili vprašanje ženskih pravic in izpostavili škandal ženske odsotnosti iz demokratije – Aristofan, Sofokles, Evripid, Platon, pred njimi že Pitagora, in zgodnje tekste, ki kažejo, da je prvotno krščanstvo bilo veliko bolj spolno enakopravno ... Potem pa so tu glasovi prvih feministk in feministov sodobne Evrope, ki so teološko sholastiko uporabljali pri dokazovanju ne samo enakosti, temveč tudi superiornosti žensk nad moškimi. Vse to, preden se je razvila feministična misel med revolucijami proti koncu 18. stoletja; v 19. stoletju se feminizem politično povezuje z abolicionizmom (ukinitev smrtne kazni in suženjstva) in končno sodeluje z delavskim gibanjem. Po socialističnih revolucijah po prvi in drugi svetovni vojni se ženske izborijo za poln paket pravic – v kapitalističnem svetu se je ta proces, ki itak ni bil popoln, razvlekel vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tendence ukinjanja ženskih pravic pa nikoli niso prenehale. In obenem, nobena revolucija, osvobodilno gibanje ali gverila ni imela možnosti uspeha brez ključnega sodelovanja žensk ...
V zadnjih desetletjih se je na tem področju precej spremenilo, morebiti celo toliko, da dan žena vse bolj izgublja prvotni pomen.
Gre za agresivno in primitivno akcijo desne politike in cerkve, ki vsiljujeta pozabo, ponižujeta tradicijo in posledično poneumljata ženske in vse ostale. Vsakemu formaliziranemu prazniku se lahko posmehujemo, tako, kot smo se posmehovali nerodnim tipom z nageljni v nekdanjem sistemu: ko pa dan žena začnejo ukinjati in poniževati, posmeh nima več smisla, možen je edino upor.
O dejanski enakosti med spoli torej še vedno ne moremo govoriti?
Kako, če obstaja sistematična neenakost pri plačilu istega dela, in ta ob upokojitvi šele pokaže svoj pošastni obraz, ko so pokojnine žensk tudi trideset odstotkov manjše? Sicer je v Sloveniji stanje malce boljše v parlamentu, v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pa je, denimo, čista groza. Ženske zavzemajo pretežno nižje položaje, čeprav jih je v mnogih panogah več, in tu je še končna katastrofa – revne starejše ženske.
Torej se znotraj tega praznika ilustrativno kažejo (še)vedno aktualne težnje po prikrivanju in propagiranju ideje nekakšne ženstvenosti, ki žensko razume kot skrbno, uslužno, pokorno, itd., hkrati pa se ji na ta način odreka neka avtonomija izraza lastne osebnosti?
Saj nas s tem zasipajo 24 ur na dan, posebej z reklamami in s kupom laži, namenjenih poneumljanju žensk. Vse bi morale biti plastične »bejbe«, najbolj uspešne poročene z milijonarji, ostale pa naj garajo in naj bodo tiho. Zmeraj se mi je zdelo, da je ta model ženske ponižujoč za moške – ampak moč je privlačnejša od pameti in erotike skupaj!
Da gre za neke vrste korak nazaj? Kakšnih sto korakov nazaj ... ukinjanje pravic ženskam in na sploh zmanjševanje in ukinjanje človekovih pravic je jasen znak, da gre družba v smeri nekakšne diktature, da je svobode vse manj, in da je tudi pameti in napredka nujno manj. Družba z ženskami brez pravic je vedno na robu vojne.
Kaj lahko rečete o ženskih vlogah oziroma vlogah žensk v družbi danes?
Ženske so danes samozavestne, pogumne in mobilne, zavzemajo vsa področja – edino nimajo zavesti o borbi, uporu, fronti žensk, medsebojnosti, solidarnosti, politični akciji. Del razloga je v fragmentiranosti, odtujenosti in v sistemu, ki nenehno neguje sebičnost, pravzaprav prisiljuje v sebičnost. Ko bomo ženske enkrat množično razumele, da »ne imeti časa« sploh ni problem, saj so nam ga itak ukradli, se bomo lahko posvetile resnično koristnem delu – spreminjanju družbe.
Kaj bi ob dnevu žena položili na srce ženskam?
Da se zbudijo!

Celoten intervju lahko preberete v sredini izdaji Primorskega dnevnika.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Ali bo Evropski vrh v Trstu prispeval k integraciji zahodnega Balkana v Evropsko unijo?

ostale novice

Zadnja plaža

Film dokumentarec o "Pedocinu"V naši rubriki Gremo v kino!Priložen trailer

6. julija 2017 | 11:38

Lara, Tadej in Reka ljubezni

V novi TV nadaljevanki nastopata tržaška igralka Lara Komar in član SSG Tadej Pišek

30. junija 2017 | 19:35

Veseli stroj Dubioze Kolektiv

Sedma plošča bosanskega bendaV naši rubriki Na ves glas!Priložen avdioposnetek

30. junija 2017 | 11:44

Nepričljivo o vojni in ljubezni

Režiserju Seanu Penu film The Last Face ni uspel V naši rubriki Gremo v kino!Priložen trailer

29. junija 2017 | 11:30

Odlične in divje Barufe

V Kopru premiera istrske koprodukcije

25. junija 2017 | 11:00

Je ustvarjalna žilica skupine Korn pri koncu?

Dvanajsti plošček The Serenity of Sufferin V naši rubriki Na ves glas!Priložen videoposnetek

24. junija 2017 | 11:33

V Dutovljah spominska soba Borisa Pahorja

Na odprtju tudi slovenski predsednik Borut Pahor

22. junija 2017 | 20:51