»Ženske, zbudite se!«

Intervju z antropologinjo Svetlano Slapšak

sreda, 8. marca 2017 | 07:04

Svetlana Slapšak (IGOR KUPLJENIK/MI-PRESS)

Osmega marca obeležujemo mednarodni dan žena. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. O tem, kaj je ta dan pomenil nekoč, predvsem pa, kaj lahko ta dan ponudi danes, smo se pogovarjali z antropologinjo in doktorico antičnih študij Svetlano Slapšak, ki se vse svoje življenje poklicno ukvarja (tudi) z ženskimi študijami, na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete pa naj bi sploh kot prva v Ljubljani pričela predavati žensko književnost.
Začetke bojev žensk za enakopravnost lahko postavimo v še bolj oddaljeno zgodovino. Katerih nekaj zgodovinskih dogodkov bi izpostavili kot ključne v tej borbi?
Razen »žepkov« matriarhata v daljni preteklosti, saj matriarhat nikoli ni bil globalni sistem tako kot patriarhat, bi navedla mislece demokratičnih Aten, ki so si zastavili vprašanje ženskih pravic in izpostavili škandal ženske odsotnosti iz demokratije – Aristofan, Sofokles, Evripid, Platon, pred njimi že Pitagora, in zgodnje tekste, ki kažejo, da je prvotno krščanstvo bilo veliko bolj spolno enakopravno ... Potem pa so tu glasovi prvih feministk in feministov sodobne Evrope, ki so teološko sholastiko uporabljali pri dokazovanju ne samo enakosti, temveč tudi superiornosti žensk nad moškimi. Vse to, preden se je razvila feministična misel med revolucijami proti koncu 18. stoletja; v 19. stoletju se feminizem politično povezuje z abolicionizmom (ukinitev smrtne kazni in suženjstva) in končno sodeluje z delavskim gibanjem. Po socialističnih revolucijah po prvi in drugi svetovni vojni se ženske izborijo za poln paket pravic – v kapitalističnem svetu se je ta proces, ki itak ni bil popoln, razvlekel vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tendence ukinjanja ženskih pravic pa nikoli niso prenehale. In obenem, nobena revolucija, osvobodilno gibanje ali gverila ni imela možnosti uspeha brez ključnega sodelovanja žensk ...
V zadnjih desetletjih se je na tem področju precej spremenilo, morebiti celo toliko, da dan žena vse bolj izgublja prvotni pomen.
Gre za agresivno in primitivno akcijo desne politike in cerkve, ki vsiljujeta pozabo, ponižujeta tradicijo in posledično poneumljata ženske in vse ostale. Vsakemu formaliziranemu prazniku se lahko posmehujemo, tako, kot smo se posmehovali nerodnim tipom z nageljni v nekdanjem sistemu: ko pa dan žena začnejo ukinjati in poniževati, posmeh nima več smisla, možen je edino upor.
O dejanski enakosti med spoli torej še vedno ne moremo govoriti?
Kako, če obstaja sistematična neenakost pri plačilu istega dela, in ta ob upokojitvi šele pokaže svoj pošastni obraz, ko so pokojnine žensk tudi trideset odstotkov manjše? Sicer je v Sloveniji stanje malce boljše v parlamentu, v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pa je, denimo, čista groza. Ženske zavzemajo pretežno nižje položaje, čeprav jih je v mnogih panogah več, in tu je še končna katastrofa – revne starejše ženske.
Torej se znotraj tega praznika ilustrativno kažejo (še)vedno aktualne težnje po prikrivanju in propagiranju ideje nekakšne ženstvenosti, ki žensko razume kot skrbno, uslužno, pokorno, itd., hkrati pa se ji na ta način odreka neka avtonomija izraza lastne osebnosti?
Saj nas s tem zasipajo 24 ur na dan, posebej z reklamami in s kupom laži, namenjenih poneumljanju žensk. Vse bi morale biti plastične »bejbe«, najbolj uspešne poročene z milijonarji, ostale pa naj garajo in naj bodo tiho. Zmeraj se mi je zdelo, da je ta model ženske ponižujoč za moške – ampak moč je privlačnejša od pameti in erotike skupaj!
Da gre za neke vrste korak nazaj? Kakšnih sto korakov nazaj ... ukinjanje pravic ženskam in na sploh zmanjševanje in ukinjanje človekovih pravic je jasen znak, da gre družba v smeri nekakšne diktature, da je svobode vse manj, in da je tudi pameti in napredka nujno manj. Družba z ženskami brez pravic je vedno na robu vojne.
Kaj lahko rečete o ženskih vlogah oziroma vlogah žensk v družbi danes?
Ženske so danes samozavestne, pogumne in mobilne, zavzemajo vsa področja – edino nimajo zavesti o borbi, uporu, fronti žensk, medsebojnosti, solidarnosti, politični akciji. Del razloga je v fragmentiranosti, odtujenosti in v sistemu, ki nenehno neguje sebičnost, pravzaprav prisiljuje v sebičnost. Ko bomo ženske enkrat množično razumele, da »ne imeti časa« sploh ni problem, saj so nam ga itak ukradli, se bomo lahko posvetile resnično koristnem delu – spreminjanju družbe.
Kaj bi ob dnevu žena položili na srce ženskam?
Da se zbudijo!

Celoten intervju lahko preberete v sredini izdaji Primorskega dnevnika.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Kaj mislite, da bi bilo treba narediti z mejnim nadzorom med Slovenijo in Hrvaško?

ostale novice

Pangerčeva poezija je kot sunek burje

Predstavitev dvojezične zbirke pesmi Borisa Pangerca Ptice v mojem oljčniku - Gli uccelli nel mio uliveto

11. aprila 2017 | 11:00

Wagnerjeva prepovedana ljubezen

Opera Tristan in Izolda na odru tržaškega gledališča Verdi

8. aprila 2017 | 17:37

»Kot trdoživa oljka«

Kipar Mirsad Begić o spomeniku Borisa Pahorja

7. aprila 2017 | 22:13

Albert Sirk - slikar našega morja

V Narodni galeriji razstava marinista iz Križa

8. aprila 2017 | 13:00

Skupina Pontiak vztraja v psihedeliji

Izšel je Dialectic of IgnoranceV naši rubriki Na ves glas!Priložen audioposnetek

8. aprila 2017 | 11:40

Pahor ob »svojem« spomeniku pozval k spravi

V parku Tivoli odkrili spomenik Borisu Pahorju

6. aprila 2017 | 18:25

Capa končno tudi v Ljubljani

V Cankarjevem domu nocoj odprli razstavo slavnega fotografa

5. aprila 2017 | 22:00