»Kot trdoživa oljka«

Kipar Mirsad Begić o spomeniku Borisa Pahorja

A

petek, 7. aprila 2017 | 22:13

Begić (levo) in Pahor na odkritju spomenika (PD)

Kip Borisa Pahorja, ki od četrtka nagovarja mimoidoče v parku Tivoli, je delo priznanega kiparja Mirsada Begića. V Bosni in Hercegovini rojeni umetnik, ki sicer že trideset let ustvarja v Sloveniji, je na primer avtor Kosovelovega kipa, ki krasi pesnikovo rojstno hišo v Sežani, spominskega reliefa Žigi Zoisu na ljubljanskem Bregu in mogočnih stranskih vrat ljubljanske stolnice. Pri izdelavi Pahorjevega spomenika je, kot nam je povedal na četrtkovem odprtju, želel izpostaviti zlasti njegovo izjemno osebnost in življenjsko zgodbo.
»Boris Pahor je intelektualec, samozavesten Slovenec, kozmopolit in velik pisatelj evropskega kova. To sem želel izpostaviti, po drugi strani pa sem vse to izrazil z materijo brona in vanj vključil ta čas, med katerim je Pahor bil in je še zdaj zaskrbljen za samozavest Slovencev. Zato sem vzel korenine in jih umestil pod kip. In glede na to, da je čisto v letih in da zagovarja popkovino zemlje, sem želel, naj ta popkovina s koreninami nagovarja naslednje generacije.« Med koreninami, ki se opletajo Pahorjevega značilnega dežnega plašča, pa je tudi taboriščna žica. »Tu je žica, spodaj so table, ki so jih deportiranci nosili okrog vratu ... vse je asociacija na njegovo življenje skozi čas.«
Begić je kip izdeloval približno pol leta, z vsemi druženji in skicami vred. »Teh je bilo ogromno. Upošteval sem na primer to, da ima kapo, aktovko ... Istočasno je kip v celoti videti kot taka nerodna živa korenina, kot nekakšna oljka, trdoživa ...«
Na očitek nekaterih, da je kip prevelik, je Begič odvrnil, da mora biti »spomenik nadnaravne velikosti iz več razlogov. To je pravilo, ko se dela v prostoru, saj kip resnično potrebuje, da je umeščen, da živi s prostorom. Pomislite na spomenik velikega skladatelja Malleja tu v Ljubljani, zraven picerije, tako majhen ... to je didaktičen primer slabe umestitve. Žal mora umetnik vseskozi skrbeti, kje, kaj, kako ... Ko se dela za muzej, je pač muzejski, intimen prostor, ampak, ko je spomenik v javnem prostoru, je to druga zgodba.«
Nekateri slovenski mediji so dan po odkritju spomenika pisali celo o tem, da naj bi komisija za postavljanje spomenikov pri Mestni občini Ljubljana o njem izrekla negativno mnenje. Pri Mladinski knjigi, ki je spomenik Borisu Pahorju naročila in financirala, smo želeli vedeti, ali so bili o tem obveščeni. »Mladinska knjiga je dobila soglasje Mestne občine Ljubljana za postavitev spomenika, z mnenjem komisije nismo bili seznanjeni,« so nam pojasnili pri slovenski založbi. Soglasje za postavitev spomenika v parku Tivoli je dal tudi Boris Pahor.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Ali bodo v Italiji uspeli sestaviti novo vlado?

ostale novice

Zgodbe, ki rušijo molk

V Trstu predstavili knjigo italijanske vojne reporterke Barbare Schiavulli

9. aprila 2018 | 07:18

»Ženske se nikoli ne odpovedo življenju«

Pogovor z vojno dopisnico Barbaro Schiavulli

8. aprila 2018 | 11:10

Mindfucker ni med najboljšimi

Ameriški bend Monster Magnet izdal novo ploščoV naši rubriki Na ves glas!Priložen videoposnetek

6. aprila 2018 | 11:30

Montalbano v Čedadu

Priljubljeni TV komisar kmalu na snemanju v FJK

5. aprila 2018 | 18:12

Charlie Thompson

Andrew Haigh režiral film o prijateljstvu in zapletenih odnosihV naši rubriki Gremo v kino!Priložen trailer

5. aprila 2018 | 11:26

Zoranova soba, poezija tišine

V Benetkah in na Dunaju na ogled razstavi Zorana Mušiča

5. aprila 2018 | 06:33

Slovar sopomenk sodobne slovenščine

Slovar je brezplačno dostopen na spletu in vključuje 105.000 iztočnic ter 360.000 sopomenk

4. aprila 2018 | 13:25