»V Benečiji ne občutimo delitev«

Problematika finančnih sredstev, pridobitev akademske ravni študija in javno priznanje: obravnavi teh vprašanj, ki so ključnega pomena za nadaljnji razvoj, je bil v glavnem posvečen občni zbor Glasbene matice. V predsedniškem poročilu je Milena Padovan izpostavila, da je šola lani še dodatno pospešila tempo svojega delovanja: dvojezično monografijo GM so predstavili na Dunaju; nastal je Deželni arhiv GM v FJK, ki ga načrtujejo nadgraditi s popisom in digitalizacijo notnega gradiva; navkljub trudu, ki je bil vložen, da bi se GM vrnila v Narodni dom, je ta rešitev vse bolj oddaljena; glede Trgovskega doma so tik pred podpisom konvencije za uporabo prostorov, v katere bodo lahko vstopili šele čez nekaj let. Na Goriškem je GM s podpisom Dogovora o sodelovanju navezala konkretnejše stike s SCGV Emil Komel. Z zadoščenjem in ponosom bodo 13. maja praznovali 40-letnico delovanja GM v Benečiji, »kjer ne občutijo delitev.« Tudi v Kanalski dolini se glasbena šola dobro razvija. Ker sedanja predakademska raven dela na GM ni javno priznana, želi šola pridobiti avtorizacijo s strani ministrstva za izdajo univerzitetnih naslovov prve stopnje. Tudi glede tega je nujen širši dogovor o viziji zamejskega glasbenega šolstva, ki bi ga morali načeti tudi krovni organizaciji. Z novim sistemom financiranja, ki ga uvaja Dežela, je negotov priliv 150 tisoč evrov (20 %) v blagajno GM, kar vzbuja zaskrbljenost.