»Še v podobnostih se najdejo razlike«

Na natečaju, ki ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu posveča diplomskim, magistrskim in doktorskim delo na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, je tretjo nagrado prejela Tržačanka Jaruška Majovski. Komisijo je prepričala z nalogo Podobe prostora Trsta in podoba drugega v izbranih delih Marka Sosiča in Maura Covacicha, s katero je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Odločitev za Trst v vaši nalogi se zdi nekako samoumevna, kako pa je prišlo do odločitve za Marka Sosiča in Maura Covacicha? Kaj vas je pri teh dveh izjemnih ustvarjalcih posebej pritegnilo?
V svoji diplomski nalogi sem se želela posvetiti tematiki, ki mi je blizu, pri srcu, zato sta bila tako Trst kot literarna dela Marka Sosiča dokaj samoumevni izbiri. Za izbiro italijanskega avtorja sem upoštevala predvsem dvoje: generacijski faktor in tematike, obravnavane v literarnih delih. Mauro Covacich se je izkazal za primernega kandidata. Pri obeh avtorjih me je pritegnilo tudi to, da je v njunih delih zaznaven nek poseben, mestoma konflikten odnos do Trsta. Podobno včasih čutim tudi sama.
Kakšna so razlike med njunima »pogledoma« na Trst in na drugega?
Element, ki je prisoten pri vseh izbranih Sosičevih delih, ki sem jih analizirala v nalogi, torej v romanih Balerina, balerina, Tito, amor mijo in Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, je odmev časovno ali prostorsko oddaljenih konfliktov, vojn. Covacichevi junaki pa se bistveno manj ukvarjajo s preteklostjo, če sploh; bolj so prisotni tu in zdaj, torej v času prikazanega dogajanja. Pri Covacichevem pisanju je vidna tudi pozicija moči, dejstvo, da je pripadnik t. i. večinskega naroda. Kot tak se tudi razmeroma manj ukvarja s podobo drugega kot Sosič. Velja sicer omeniti, da se v analiziranih Covacichevih delih vsaj drža do slovenskih someščanov bistveno spremeni - če so v romanu Mal d'autobus iz leta 1997 ti le bežno omenjeni, jim v kasnejši zbirki kratkih zgodb Trst, obrnjen na glavo posveti bistveno več pozornosti. Slovencev se spomni zlasti na simbolnih mestih, ki jih je zaznamovala zgodovina, torej v Rižarni, Bazovici in še kje, pojavljajo pa se predvsem v povezavi s fašizmom oz. drugo svetovno vojno.
Katere pa podobnosti?
Pri izrisu nekakšne minikartografije pri izbranih avtorjih pogosto upodobljenih krajev se je izkazalo, da je kar nekaj skupnih, na primer nekdanja psihiatrična bolnišnica pri Svetem Ivanu in Rižarna. Izpostavila bi še tržaški Ljudski vrt, v katerem se nahajajo doprsni kipi literarnih ali kulturnih osebnosti, ki so tu delovale - med temi je tudi Kosovelov, eden izmed redkih znakov slovenske prisotnosti v tržaškem mestnem javnem prostoru, mimo katerega se sprehodi Ivan Slokar, junak iz Sosičevega romana. Covacichev junak v zbirki Trst, obrnjen na glavo se prav tako sprehaja po mestu in našteva kipe: tu so Italo Svevo, James Joyce in Umberto Saba. Omemba teh treh bronastih kipov simbolno poudarja tudi ideološko hegemonijo italijanske skupnosti, ki je v kanon mestne literature sprejela Irca, ne pa tudi soseda - Slovenca. Na, še v podobnostih se najdejo razlike!