»Spomin je del našega vsakdana«

Kraji spomina, kraji meje. Eni vsem na očeh, drugi manj poznani – vsaka skupnost ima svoje. O različnih krajih spomina in krajih meje bo v četrtek in petek govor na mednarodni konferenci, ki jo prireja Inštitut za zgodovinske študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Vodja projekta, ki se je začel leta 2013 in se bo zaključil poleti, ter organizator dvodnevne konference je tržaški zgodovinar dr. Borut Klabjan. Klabjan se v svojem raziskovalnem delu posveča predvsem politični, diplomatski in kulturni zgodovini Srednje ter Vzhodne Evrope. V zadnjih letih se veliko ukvarja tudi z zgodovinskim spominom. Ob projektu na koprskem inštitutu je podobna tema tudi predmet njegovega raziskovalnega dela na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah. Gre za mednarodni projekt, ki mu ga financira Evropska komisija prek Marie Curie projektov; v tem okviru pripravlja komparativno študijo med Trstom, Koprom in Reko o tem, kako se družba v Severnem Jadranu spominja sprememb v 20. stoletju. Pred tem se je ukvarjal tudi s poučevanjem na Univerzi na Primorskem, a se je lansko jesen znašel v skupini predavateljev, ki so jih izločili z univerze. Spor se ni še zaključil, o njem odloča sodišče.
Zakaj projekt Kraji spomina, kraji meje?
Spomin ni samo del zgodovinskih raziskav, ampak tudi našega vsakdana. V prostoru, v katerem živimo, vsaka stvar, vezana na preteklost, pa naj se je spominjamo ali pa ne, še danes vzbuja veliko zanimanje. Pa tudi politične polemike, komemorativne prakse ... O tovrstni raziskavi sem začel razmišljati že med svojim izpopolnjevanjem na Humboldt univerzi v Berlinu, leta 2013 pa sem projekt prijavil na Agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki mi ga je nato financirala.
S kraji spomina ste se v zadnjih letih veliko ukvarjali. Se vam zdi, da je doživljanje teh krajev v posameznih skupnostih različno, ali obstajajo tudi nekatere podobnosti?  Včasih imamo občutek, da se samo v našem prostoru toliko ukvarjamo z zgodovinskim spominom ...
Oh ne, tudi drugi se. Obstajajo pa tako podobnosti kot razlike. Bodisi v količini kot obliki, času, prostoru. Tudi v našem prostoru ni ukvarjanje s spominom vedno linearno in enako v času in prostoru ...