Tržaški Tiepolo se seli v Ljubljano

Sodelovanje med Trstom in Ljubljano na področju umetnosti se očitno krepi. Od 1. junija do 3. septembra bo namreč v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled 77 risb Giambattista Tiepola, slavnega beneškega poznobaročnega mojstra iz 18. stoletja, ki so last tržaških mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev, prihajajo pa iz muzeja Sartorio.
Razstava z naslovom Giambattista Tiepolo 1696-1770. Risbe. Iz zbirk Civici Musei iz Trsta (uradnega italijanskega naziva na spletni strani Narodne galerije niso prevedli, enako velja za citiranje uradnega slovenskega naziva galerije v dopisu Občine Trst) je, kot izhaja iz sporočila Občine Trst, sad prizadevanja italijanskega veleposlaništva v Ljubljani in veleposlanika Paola Trichila v sodelovanju z Občino Trst in županom Robertom Dipiazzo (slednji je posebej ponosen, da lahko ponudi umetnine za obhajanje praznika italijanske republike v Ljubljani), projekt pa sta koordinirala muzejski pol Furlanije Julijske krajine in Narodna galerija v osebi direktorjev Luce Caburlotta in Barbare Jaki ob podpori Italijanskega kulturnega inštituta iz Ljubljane in družbe Generali Slovenija. Na ogled bodo študije človeških figur, t.i. »karakterne glave«, orientalske figure, karikirane like, študije različnega okrasja, krajine, živali in alegorične figure.
77 Tiepolovih risb, ki bodo na ogled v Ljubljani, spada v obsežno zbirko 254 listov, ki jo je imel v lasti baron Giuseppe Sartorio. Le-ta jo je leta 1993 v Trstu kupil od starinarja Giuseppeja Zanolle s ciljem, da jo ob njegovi smrti prevzame mesto. To se je zgodilo leta 1910, ko so zbirko prevzeli mestni zgodovinski in umetnostni muzeji, prva svetovna vojna pa je botrovala temu, da so zbirko prvič prepeljali v Ljubljano, kjer je ostala kar 24 let, saj se je v Trst vrnila komaj 21. junija 1941. Vsekakor jo uvrščajo med najpomembnejše na področju grafičnega opusa beneškega slikarstva 18. stoletja bodisi zaradi velikega števila risb bodisi zato, ker obsega dela, ki jih je Tiepolo naredil skozi celotno obdobje svojega ustvarjanja, kot piše na spletni strani Narodne galerije pa zagotavljajo najboljši vpogled v pestrost tehničnih in slogovnih rešitev ter v umetnikovo razmišljanje in delovanje.