Od kave do amaterskega
gledališča

Prav te dni si bo mogoče premierno ogledati dokumentarni film v režiji Martina Turka z naslovom Pappenstory - Štorija o Slovenskem Amaterskem Gledališču SAG Trst in film Skodelica kave v režiji Jurija Grudna. V ljubljanskem Kinodvoru bosta oba filma na programu v ponedeljek ob 16.30, v Trstu pa bo skupna projekcija 5. junija. Z Martinom Turkom in Jurijem Grudnom smo se o njunih zadnjih filmskih stvaritvah, ki se bodisi neposredno ali pa posredno dotikajo prav Trsta in širše okolice, pogovarjali le nekaj dni pred ljubljansko premiero.
Zakaj ravno ideja in kasneje realizacija filma o slovenskem gledališču v Trstu oziroma filma o kavi?
Martin: Pri sami ideji in nastanku filma je pomembno vlogo odigralo dejstvo, da oba prihajava s tega prostora in nama je ta prostor blizu. Oba filma govorita prav o tem prostoru, dasiravno na drugačen način. Tržaški prostor pa je zanimiv tudi zaradi izredne kompleksnosti, ki se nenazadnje kaže tudi v tem, da bi ga lahko definirali kot nekakšen koncentrat, kot majhno državo, ki je primerljiva z neko večjo. Prav preko raziskovanja tega prostora in spoznavanja tega obdobja sem dojel, da je bilo vse skupaj dosti bolj komplicirano in tudi kompleksno, kot se morebiti to zdi danes in to od banke do različnih podjetij, časopisa … Prav lahko bi se delalo dokumentarne filme o vseh teh akterjih. To se mi je zdelo tako zanimivo, da sem želel (in upam tudi, da mi je v filmu uspelo), vsaj nakazati nekaj tistega, kar se je takrat dogajalo v našem prostoru.
Jurij: Tudi sam se pridružujem prej povedanemu. Bi pa ob tem dodal, da zagotovo Trst od nekdaj upravičeno velja za pomembno mesto na področju kave, da pa vse le ni tako preprosto. Prepričani smo, da v Trstu o kavi vemo praktično vse, kar pa niti malo ne drži. Prav ta širni svet, tesno povezan s kavo, se mi je odkrival ob raziskovanju za potrebe filma.
Kaj lahko rečemo o teatru v Trstu v sedemdesetih letih in kako torej diši skodelica kave?
Martin: Meni se je zdela nadvse zanimiva ta majhna skupinica, zbrana okoli amaterskega gledališča. Začeli so pisati svoje tekste in tisti, ki so hoteli nekaj več, so hoteli tudi kritizirati takratno stanje. Bili so mladi, zdelo se jim je normalno, da kritizirajo, saj se na ta način dobro ve, da razmišljajo - razmišljajo s svojo glavo. To pa vsem seveda ni odgovarjalo.
Jurij: Zavedati se je treba, da obstajajo različni načini priprave kave in različni načini uživanja. Prav to sem skušal prikazati v svojem filmu. Tržaški ekspreso seveda da, imamo pa tudi pripravo in uživanje kave npr. v Bosni itd. Kava diši različno.

Celotni intervju v nedeljski tiskani izdaji Primorskega dnevnika