Res preveč denarja za slovenski glasbeni šoli?

Vloga in pomen glasbenega izobraževanja v okviru slovenske narodne skupnosti sta bili v ospredju sestanka deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovvca s predsednico Glasbene matice Mileno Padovan in ravnateljem Bogdanom Kraljem. »Polemični toni in napetost, ki je v zadnjem obdobju prevečkrat zaznamovala javno razpravo o slovenskem glasbenem šolstvu, sta slaba popotnica za čas, v katerem smo poklicani, da odprtim vprašanjem ponudimo primerne odgovore. Na srečanju s predstavnikoma Glasbene matice, za katerega sem sam zaprosil, smo obnovili dogajanje zadnjih let in predvsem smo skupaj razmišljali o pobudah, ki naj takoj po poletnem premoru omogočijo premostitev nastalih težav,« je v sporočilu pojasnil Gabrovec. Edini so si bili v ugotovitvi, da je potrebno spoštovati in ovrednotiti vlogo in pomen obeh glasbenih ustanov - se pravi Glasbene matice in SCGV Emil Komel. »Slednji se razlikujeta po obsegu in zgodovinskem razvoju, druži pa ju plemenita vloga posredovanja glasbenega znanja in kulture, ki jo obe šoli že več desetletij odlično opravljata. Zato je vsaj krivično, ko beremo, da naj bi glasbeno šolstvo odžiralo preveč finančnih dotacij ali da se mu namenja preveč pozornosti. Prej nasprotno! Glasbena kultura predstavlja pomemben člen v raznolikem mozaiku Slovencev v Italiji, ki smo svoje dejavnosti in ponudbo razvili na vseh področjih. Danes smo poklicani, da tudi sistem glasbenega šolstva bolje uokvirimo oziroma prilagodimo na spremembe na področju glasbenega izobraževanja v Italiji. Za nerazumljivo in rekel bi kar sramotno petnajstletno zamudo pri ustanovitvi slovenske avtonomne sekcije pri konservatoriju Tartini v Trstu gre odgovornosti iskati izven slovenskega kroga. Medtem so se tudi scenariji bistveno spremenili, tako da se danes ponujajo različne možne poti,« je izjavil zastopnik SSk.