Barcolana spet združila gledališča

Mestno nabrežje Trsta in bližnje ulice in trge je že preplavila pisana množica: bliža se Barcolana, ki so jo mestna gledališča tudi letos želela počastiti z Modro nočjo gledališč, malim kulturnim maratonom, ki se je popoldne začel v gledališču Verdi, nadaljeval pa v gledališčih Bobbio, Rossetti, Miela in Slovenskem stalnem gledališču. V Kulturnem domu si je preko 200 ljudi ogledalo inštalacijo režiserja Igorja Pisona H2OPS, s katero je želel spregovoriti »o vodi brez vode«. Reditelji Slovenskega stalnega gledališča so obiskovalce (med njimi sta bila tudi Barcolanin prvi mož, predsednik SVBG, Mitja Gialuz in deželna predsednica Debora Serracchiani) porazdelili v osem skupin, ki so izmenično sledile dogajanju na velikem odru, v pododrju, mali dvorani, foajeju balkona in še kje. Igor Zobin jim je na primer zapel slovensko verzijo priljubljene Paolijeve Sapore di sale, medtem pa je Tina Gunzek publiki kazale italijanske podnapise (mednje se je vrinil tudi spodbudni »kupite abonma v slovenskem teatru« ...). Primož Forte je sredi male dvorane, ki se je za to priložnost (in ob sodelovanju ZSŠDI) spremenila v telovadnico, recitiral Prešernovo Mornar o upu, ki je splaval po vodi ... in medtem neutrudno poskakoval. Daniel Malalan in Nikla Petruška Panizon sta se spustila v dvojezično primerjavo pesnikov in mehanikov, Vladimir Jurc je občinstvu, ki je sedelo na napihljivih vodnih blazinah, pripovedoval o barčici, ki po morju plava in o Mininih modrih mehurčkih (Le mille bolle blu). Posebno doživetje je bil »gledališki vihar« na velikem odru: obiskovalci so si ob tej priložnosti lahko nadeli plašče iz gledaliških garderob in tudi z njihovo pomočjo kljubovali vetru ...