Churchillove najhujše ure

Dve oskarjevi nagradi, tista za najboljšo moško vlogo, ki je šla velikemu angleškemu igralcu Garyju Oldmanu, in zlati kipec za najboljšo masko, ki so ga prejeli trije oblikovalci maske, saj je Gary Oldman med snemanjem filma Darkest Hour presedel celih dvesto ur ob ličenju in spreminjanju podobe. S primerno frizuro, pudrom in šminko, je londonskemu režiserju Johnu Wrightu namreč uspelo oživeti na velikem platnu enega največjih politikov prejšnjega stoletja - Winstona Churchilla.
Zgodba zgodovinskega filma, ki je v zimskih mesecih naletel na izreden uspeh, bo v nedeljo in ponedeljek spet na ogled v tržaški kinodvorani Ariston.
Dogajanje je postavljeno na začetek druge svetovne vojne. Takrat se je novi predsednik britanske vlade Winston Churchill trmasto zoperstavil mirovnim pogajanjem z nacistično Nemčijo in zahteval, da se okupatorju nikakor ne sme popustiti.
Še več, Churchill je preostali del vlade, ki je resno razmišljal o pogajanjih za mirovno pogodbo, postavil pred dejstvo, da se Britanija mora boriti za svoje ideale in svobodo naroda. In to kljub temu, da je Hitler do junija 1940 osvojil že velik del Evrope.
Sicer je takrat triinšestdesetletni Winston že v svojem prvem nagovoru kot premier, 19. maja 1940, napovedal sodržavljanom nadvse hude čase: kot je sam povedal, ne morejo pričakovati nič drugega kot kri, trud in solze. Hkrati pa je svojemu narodu zagotovil, da se lahko vojna konča samo z zmago, ki jo je treba zasledovati za katerokoli ceno. Churchillova odločitev je v tistem trenutku v marsičem spremenila tok zgodovine, saj je s svojo odločno politiko okrepil britansko samozaupanje in voljo do odpora.