Na Primorskem beremo ... (7)

Trmast raziskovalni novinar in skorajda anoreksična hekerka običajno ne sodita v uspešen detektivski roman. Dekle z zmajskim tatujem (knjigo prevajajo tudi z naslovom Moški, ki sovražijo ženske) je sicer le prva v zaporedju treh knjig švedskega novinarja Stiega Larssona. Vodilni motiv trilogije z naslovom Millenium je prikrito nasilje nad ženskami, zlasti nad tistimi iz obrobnih skupin. Avtor sicer opozarja tudi na neučinkovitost nekaterih državnih inštitucij, ki niso sposobne zavarovati šibkejše osebe, na gospodarski kriminal, na pomanjkljivo etičnost nekaterih novinarjev in na prikriti nacizem v švedski družbi.
Romane so prvič objavili med leti 2005 in 2007, detektivke pa so takoj naletele na izreden uspeh, tako da jih danes obravnavajo že kot kultne umetnine. Svojega uspeha pa avtor ni dočakal. Stieg Larsson je umrl leta 2004 pri petdesetih letih za srčno kapjo, potem ko je zaradi okvare dvigala na poti v redakcijo pretekel sedem nadstropij stopnic. Bil je novinar, pisatelj, raziskovalec in med vodilnimi svetovnimi poznavalci protidemokratičnih, desnoekstremističnih in nacističnih gibanj; zaradi njegovega publicističnega dela so mu večkrat grozili. Avtor se je pogosto opredeljeval za feminista, z romani je zaradi tega želel spodbuditi zanimanje za tvegani položaj žensk v sodobni družbi. S trilogijo Millenium je Larsson leta 2008 postal drugi najbolj prodajani avtor na svetu, zadnja knjiga pa je bila najbolj prodajana knjiga v ZDA v letu 2010. Spletna stran amazon.com pa je leta 2010 objavila, da je prvi roman trilogije postal prva e-knjiga z več kot milijon prodanimi izvodi.
Rdeča nit avtorjevega dela je razmerje med glavnima junakoma, 42-letnim Mikaelom Blomkvistom - inteligenten, vztrajen in etičen raziskovalni novinar, v katerem so Larssonovi znanci zasledili kar nekaj avtobiografskih odtenkov - in 25-letno Lisbeth Salander, osamljeno dekle s temno in skrivnostno zgodbo iz preteklosti. Junaka se soočata s kriminalnimi dejanji posameznikov in organiziranosti, skupaj odkrivata sledove izpred desetletij in tako razrešita skrivnost usode mlade punce, ki je pred štiridesetimi leti izginila brez sledu. Na svoji raziskovalni poti se bosta junaka spopadla ravno z moškimi, ki sovražijo ženske.
V nadaljevankah Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo stopi v ospredje ravno Lisbeth Salander. Bralec začne počasi odkrivati detajle iz njenega mračnega otroštva, ko so jo težavne družinske razmere in namerna slepost nekaterih državnih inštitucij pahnile na rob družbe. Če je prvi del trilogije dokaj zaokrožen, saj se zgodba vendarle zaključi, sta ostali knjigi povezani in ju je treba skupaj prebrati. Ljubitelji detektivk bodo knjigo odložili šele, ko jo bodo v celoti prebrali; romani pa so primerne tudi za tiste, ki bi želeli spoznati neobičajno, a prav zaradi tega nepozabno junakinjo.