Brez Zlobca smo na prepihu ...

Ciril Zlobec je bil več let podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in od leta 1989 njen redni član. Na SAZU so se preminulemu literatu, prevajalcu in politiku včeraj poklonili z žalno sejo, na kateri sta se skozi Zlobčevo življenje in ustvarjanje sprehodila umetnostni zgodovinar Milček Komelj in pesnik Boris A. Novak. Kot je poudaril Komelj, je odšel znamenit pesnik, javni delavec, zavzet za kulturno in politično afirmacijo slovenstva, pri čemer ga je vselej vodila in navdihovala ljubezen. Gejzir ljubezni, kot ga je označil, je vse do zadnjega ostal poln življenja, zvest kraški pokrajini, za katero je bil prepričan, da Sloveniji blagodejno mehča ostrino alpske Gorenjske. Kras je v njegovi poeziji prvič po Srečku Kosovelu našel moderno utelešenje, njegov glas pa je nezamenljivo izrazit zazvenel v pesniški zbirki Pesmi štirih, ki je po Komeljevih besedah »četverico mladih povojnih pesnikov intimistov združila v kulturnozgodovinski pojem in jih za vselej prijateljsko povezala«.  Pesnik Boris A. Novak se je osredotočil na Zlobčevo sonetistiko in kult ljubezni, pri čemer je opozoril, da literarno vedo še čaka podrobnejša analiza Zlobčeve metaforike.  Brez Zlobca smo po njegovem na prepihu.