»Na Padričah je bilo zelo stresno«

Vileniški nagrajenec Ilija Trojanow o bivanju v nekdanjem begunskem taborišču

A

ponedeljek, 10. septembra 2018 | 19:46

Slovesna podelitev nagrade Vilenica Iliji Trojanowu (FOTODAMJ@N)

Ilija Trojanow, nagrajenec 33. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ima za sabo vznemirljivo pot, ki se je začela leta 1965 v rojstni Sofiji, ga vodila domala po vsem svetu in iz njega naredila pravega svetovnega popotnika. Njegova družina je leta 1971 zapustila komunistično Bolgarijo in »železno zaveso« prečkala nekje vzdolž reke Idrije. Zatočišče so nato našli v begunskem taborišču na Padričah. Med festivalom Vilenica je z očetom in ženo ponovno prehodil del tiste poti. Svoje vtise in spomine je zaupal novinarju Primorskih novic Andražu Gombaču.
»Spominjam se, da je bilo na Padričah zelo stresno. Velikanska soba je bila razmejena samo z razobešenimi odejami in oblekami. Četudi drugih v prostoru nisi videl, ni bilo možnosti za intimo, saj si jih slišal in vohal. Mislim, da so bili Romi tisti, ki so v sobi tudi kuhali. Niso marali italijanske hrane, pa so si pripravljali svojo. Ves prostor je bil prepojen z vonjem. Kar nekaterim ni bilo všeč. Protestirali so, prišlo je do vreščanja in pretepanja, eden je potegnil nož ... Ampak to smo doživeli tudi v nemškem begunskem taborišču. Če na kup daš veliko prestrašenih ljudi, neogibno izbruhne nasilje. Ne razumem tistih, ki jih preseneča, da med begunci danes prihaja do nasilja. To je normalna reakcija prestrašenih ljudi, ki so prestali grozote in ne vedo, kaj jih še čaka. Ne razumejo jezika dežele, ne poznajo njenih zakonov, vse jim je tuje.«

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

Za komentiranje morate biti prijavljeni


PRIMORSKI DNEVNIK PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU
VIRTUALNO JE RESNIČNO.
Na spletu govorim ali pišem samo to, kar si upam tudi osebno povedati.
SEM TO, KAR SPOROČAM.
Besede, ki jih izbiram, pripovedujejo o tem, kakšen sem; me predstavljajo.
PREDEN KAJ POVEMO, MORAMO POSLUŠATI.
Nihče nima vedno prav, tudi jaz ne. Druge poslušam s poštenostjo in odprtostjo.
O IDEJAH LAHKO RAZPRAVLJAMO.
Ljudi moramo spoštovati. Človeka, ki zagovarja mnenja, s katerimi se ne strinjam, ne spreminjam v sovražnika, ki ga je treba uničiti.
ŽALITVE NISO ARGUMENTI.
Ne sprejemam žalitev in agresivnosti, niti v podporo mojih trditev.



VSE ANKETE

Podpirate predlog o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka v Italiji?

ostale novice

Spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine

V Ljubljani bodo odprli razstavo Morje - naše življenje

13. septembra 2018 | 12:04

Čuk kandidat za predsednika

Volilni občni zbor Društva slovenskih pisateljev

12. septembra 2018 | 05:17

Na Primorskem beremo ... (10)

Paolo Carelli - Il Brasile d’Europa

11. septembra 2018 | 17:26

Začel se je 21. FSF

S podelitvijo Badjurove nagrade Tugu Štiglicu

11. septembra 2018 | 16:13

»Na Padričah je bilo zelo stresno«

Vileniški nagrajenec Ilija Trojanow o bivanju v nekdanjem begunskem taborišču

10. septembra 2018 | 19:46

Pesnici v spomin

Spominski zapis dr. Irene Novak Popov ob smrti tržaške pesnice in pisateljice Irene Žerjal

9. septembra 2018 | 08:29

Dokumentarec »14+1« nadaljuje svojo uspešno pot

V produkciji slovenskih deželnih programov RAI

10. septembra 2018 | 11:40