Pozornost do slovenske knjige na vrhuncu
15. apr. 2024 | 10:01
Jacques Brel ni hotel biti poet. O sebi je trdil, da je »le« šansonjer. Stihoklepec, mu pravi Branko Završan, že dobrih deset let njegov slovenski alterego. In vendar je v Brelovih šansonih veliko poezije, prav tako v Završanovih prevodih in prepesnitvah njegovih verzov. Kaj drugega kot poezija sta dva, »ki se držita le z očmi«? Ali tisti čas, ko »čuješ le korak mrmrati«? Ko je treba »nositi bolečino sloves ... oditi dokončno in zares ... zdržati brez mask in oklepov«?