»Oče je bil Kapon ali Kapun«

Preteklega 3. decembra je v tržaškem gledališču Verdi v okviru sezone Tržaškega koncertnega društva nastopil godalni sekstet Capriccio Berlin, ki ga sestavljajo člani slovitega orkestra Berlinskih filharmonikov. Ustanovitelj skupine je violinist Alessandro Cappone, čigar korenine so tržaške in slovenske, kot izhaja iz pogovora, ki ga je za naš dnevnik z njim opravila Katja Kralj.

Postati član Berlinskih filharmonikov so bolj ali manj skrite sanje premnogih študentov: kako vam je to uspelo?

Rodil sem se v idealnih okoliščinah, v družini, kjer je bila glasba venomer prisotna; od ranega otroštva sem obiskoval koncerte, glasbo pa poslušal tudi doma, ko je oče muziciral s kolegi.

Zgodba vašega očeta je res zanimiva in se je začela v Trstu, priimek pa ne zveni povsem italijansko ...

Oče Giusto se je tu rodil leta 1919; večkrat mi je povedal, da je bil družinski priimek Kapon ali morda Kapun, ki so ga fašistični zakoni poitalijančili. Trsta se je vedno rad spominjal, stanoval je na Škorklji, blizu proge openskega tramvaja in je z menoj rad govoril tudi v narečju. Študiral je violino, a kmalu je vzljubil violo. Po 2. svetovni vojni je bilo v Trstu skoraj nemogoče najti zaposlitev, zato se je prijavil na natečaj v Rim, ampak tam so ga zavrnili rekoč, da se diplomiran violinist ne more prijaviti kot violist. Kot mnogi Tržačani je našel delo v Ljubljani, kjer je ostal celih sedem let, nato pa odšel v Luksemburg, kjer sem se rodil leta 1957. To je bila le bežna etapa, kajti istega leta je bil oče sprejet v orkester Berlinskih filharmonikov, kjer je kot prva viola igral od leta 1957 do upokojitve leta 1984.

Se je slovenščina v družini ohranila?

Ne, moja mama je bila iz Viterba, in v romanjih od Ljubljane preko Luksemburga do Berlina smo kot družinski jezik ohranili le italijanščino.