Florjanu Lipušu avstrijsko kulturno priznanje

Za literaturo v slovenskem jeziku

A

četrtek, 5. julija 2018 | 12:30

Florjan Lipuš

Pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš prejme najvišje avstrijsko kulturno priznanje za literaturo v slovenskem jeziku. Njegovo delo odraža posebno kakovost literature v manjšinskih jezikih, zato je ta nagrada več kot priznanje osebnosti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Pisatelj v maternem jeziku piše o tematikah vojne in nacizma.
Kot je v utemeljitvi zapisal odbor za nagrado, je že v delu Zmote dijaka Tjaža (1972), ki sta ga leta 1981 v nemščino prevedla Peter Handke in Helga Mracnikar, tematsko nakazal svoj pripovedovalski opus, ki ga je razvil v številnih romanih in zgodbah: »V svoji literaturi Lipuš obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto.«
Letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade je avtor, ki vse življenje piše eno besedilo. Rodil se je 4. maja 1937 v Lobniku pri Železni Kapli.
Kot otrok je bil priča, kako so aretirali njegovo mater, ki so jo nato ubili v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njegov oče pa je služil v nemški armadi. V letih od 1960 do 1998 je deloval kot osnovnošolski učitelj, istočasno je bil urednik literarne revije koroških Slovencev Mladje.
Objavil je številne zgodbe, romane in eseje. Poleg Zmot dijaka Tjaža so med njegovimi najbolj znanimi deli Odstranitev moje vasi (1983), Srčne pege (1991), Stesnitev (1995) in Boštjanov let (2003) - prvega je v nemščino prevedel Fabjan Hafner, ostale tri pa Johann Strutz.
Najvišje avstrijsko kulturno priznanje, vredno 30.000 evrov, bodo Lipušu podelili 1. oktobra.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

Za komentiranje morate biti prijavljeni


PRIMORSKI DNEVNIK PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU
VIRTUALNO JE RESNIČNO.
Na spletu govorim ali pišem samo to, kar si upam tudi osebno povedati.
SEM TO, KAR SPOROČAM.
Besede, ki jih izbiram, pripovedujejo o tem, kakšen sem; me predstavljajo.
PREDEN KAJ POVEMO, MORAMO POSLUŠATI.
Nihče nima vedno prav, tudi jaz ne. Druge poslušam s poštenostjo in odprtostjo.
O IDEJAH LAHKO RAZPRAVLJAMO.
Ljudi moramo spoštovati. Človeka, ki zagovarja mnenja, s katerimi se ne strinjam, ne spreminjam v sovražnika, ki ga je treba uničiti.
ŽALITVE NISO ARGUMENTI.
Ne sprejemam žalitev in agresivnosti, niti v podporo mojih trditev.



Komentarji: 1
  • 1

boss5556

četrtek, 5. julija 2018 | 16:52

Zelo lepo!!

Komentarji: 1
  • 1

VSE ANKETE

Podpirate predlog o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka v Italiji?

ostale novice

»Z gojenjem spomina utrjujemo pripadnost«

V Ljubljani odprli razstavo Morje - naše življenje

15. septembra 2018 | 19:00

Od črte do črke

ZTT izdal dva delovna zvezka Ester Derganc

14. septembra 2018 | 13:38

Neprepričljivi The Kooks

Angleški bend po štirih letih izdal ploščo Let's Go SunshineV naši rubriki Na ves glas!Priložen videoposnetek

14. septembra 2018 | 11:20

Magija Svetlobne gverile

Svetlobni umetniki »zasedli« Izolo

13. septembra 2018 | 17:45

Japonska alternativna družina

Režiser Kore'eda Hirokazu je za film prejel zlato palmoV naši rubriki Gremo v kino!Priložen trailer

14. septembra 2018 | 15:03

Spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine

V Ljubljani bodo odprli razstavo Morje - naše življenje

13. septembra 2018 | 12:04

Čuk kandidat za predsednika

Volilni občni zbor Društva slovenskih pisateljev

12. septembra 2018 | 05:17