»Lepo je, če te ponovno vabijo«

Pogovor s tržaškim zborovodjo Markom Ozbičem

A

torek, 7. avgusta 2018 | 11:12

Marko Ozbič na Kitajskem (OSEBNI ARHIV)

S pogumom, talentom in radovednostjo je Marko Ozbič ubral umetniško pot, ki ga na vrhunskem nivoju še vedno vodi do novih zadoščenj. Na Glasbeni matici je študiral klavir pri prof. Ravlu Kodriču ter diplomiral na tržaškem konservatoriju Tartini, nato je na dunajski Akademiji za glasbo študiral dirigiranje in kompozicijo ter diplomiral kot zborovodja. Takoj je našel prestižno zaposlitev pri slavnem deškem zboru Wiener Sängerknaben, s katerim je kot zborovodja izpeljal preko šeststo koncertov po vsem svetu, nato je postal zborovodja v dunajski državni Operi, kjer je sodeloval z največjimi solisti in dirigenti in gostoval tudi na salzburškem festivalu. Medtem je ustanovil in vodil komorni ansambel Salieri-Wien, leta 2005 pa je sprejel ponudbo neapeljskega opernega gledališča San Carlo, kjer je štiri leta vodil zbor, občasno pa tudi orkester. Od leta 2009 je njegova pot še bolj pestra. Opisal nam jo je med kratkimi počitnicami na domačem Krasu.

Kaj je tisto, kar umetnika venomer nagovarja k spremembi?
Razlogi so zelo različni: delovni pogoji, ki se spreminjajo in niso več idealni, kajti v vsakem gledališču je pravo počutje odvisno od neke vrste alkimije, ki se lahko ob najmanjši variaciji pokvari. Včasih postane delovna obremenitev prehuda, včasih lahko tudi rahlo nesoglasje privede do neudobja ... Po neapeljskih letih, med katerimi sem imel kar veliko zadoščenj, sem dve leti delal kot svobodni umetnik in dirigiral raznim evropskim orkestrom, med katerimi sta bila tudi Slovenska filharmonija in orkester ljubljanske Opere, nato sem se prijavil na dva natečaja za zborovodjo v Oslu in Helsinkih: oba sem uspešno opravil in sem lahko izbiral med Norveško in Finsko, odločil pa sem se za slednjo, ker mi je gledališče ponudilo možnost, da dirigiram tudi orkestru in ne samo zboru. Poleg tega mi tudi omogočajo, da se občasno oddaljim, če me drugje zamika kak projekt.

Več v današnji, torkovi tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

Za komentiranje morate biti prijavljeni


PRIMORSKI DNEVNIK PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU
VIRTUALNO JE RESNIČNO.
Na spletu govorim ali pišem samo to, kar si upam tudi osebno povedati.
SEM TO, KAR SPOROČAM.
Besede, ki jih izbiram, pripovedujejo o tem, kakšen sem; me predstavljajo.
PREDEN KAJ POVEMO, MORAMO POSLUŠATI.
Nihče nima vedno prav, tudi jaz ne. Druge poslušam s poštenostjo in odprtostjo.
O IDEJAH LAHKO RAZPRAVLJAMO.
Ljudi moramo spoštovati. Človeka, ki zagovarja mnenja, s katerimi se ne strinjam, ne spreminjam v sovražnika, ki ga je treba uničiti.
ŽALITVE NISO ARGUMENTI.
Ne sprejemam žalitev in agresivnosti, niti v podporo mojih trditev.



VSE ANKETE

Podpirate predlog o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka v Italiji?

ostale novice

Na Primorskem beremo ... (11)

Mirt Komel - Medsočje (Založba Goga, 2018)

19. septembra 2018 | 16:01

Poklon Tržaškim Slovenkam v Ljubljani

Nocoj bodo v Atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti odprli razstavo Tržaške Slovenke

17. septembra 2018 | 10:03

»Rokovski« Hamlet

Jutri (v torek) javna predstavitev prve letošnje produkcije SSG

17. septembra 2018 | 11:06

Ne bom več luzerka - najboljši film

V Portorožu podelili osrednje slovenske filmske nagrade

15. septembra 2018 | 23:55

»Z gojenjem spomina utrjujemo pripadnost«

V Ljubljani odprli razstavo Morje - naše življenje

15. septembra 2018 | 19:00

Od črte do črke

ZTT izdal dva delovna zvezka Ester Derganc

14. septembra 2018 | 13:38

Neprepričljivi The Kooks

Angleški bend po štirih letih izdal ploščo Let's Go SunshineV naši rubriki Na ves glas!Priložen videoposnetek

14. septembra 2018 | 11:20