Od Sesljana pa do Triglava ...

Bilo je v petek, 13. avgusta, ko se je skupina pohodnikov planinske sekcije Kluba Kraških gadov podala na drugi pohod iz Gorjanskega na Triglav - letos nekoliko drugače. Osem članov je štela četica: Matejka Madon, Cveto Stanonik, Zvone Gec, Valter Colja, Vojko Marušič, Miran Pavšič, Martin Ličen in Marijan Zega je tisti petek popoldne začelo pohod v Sesljanu, ob obali Tržaškega zaliva. Končni cilj je bil Aljažev stolp na vrhu Triglava.

Na vrhu Triglava so pohodniki razvili občinski prapor

• Komentiraj

S seboj so odnesli tudi kanček morske vode in peska, ki so jih zajeli na peščeni sesljanski plaži. Vreme je bilo strahovito slabo. Lilo je kot iz škafa. Pot jih je po Rilkejevi poti skozi Devin, Ribiško naselje, mimo izvira Timave v Štivanu, Medje vasi, čez Grmado po dežju in strelah pripeljala do koče Kraških gadov pri Gorjanskem. Nadaljevali so drugi dan zgodaj zjutraj skozi Gorjansko, Komen, Branik se čez Malo goro povzpeli na Čaven in pozno popoldne prispeli v Kočo pod Golaki.
Četrti dan. Z Ravni vzpon na Porezen spust na Petrovo brdo in spet globoko dihanje na Črno prst. Zjutraj petega dne je bilo zahodno Bohinjsko gorovje ovito v meglice, ki so se s Primorske strani čez greben podile proti Gorenjski. Čez Rodico, Vogel in planino Govnjač so pod večer brez dežja dosegli Kočo pod Bogatinom. Zato je bilo presenečenje toliko večje, ko jih je naslednje jutro kljub ugodni vremenski napovedi pričakal dež. Jutro zadnjega dne ni bilo nič spodbudno. Ob treh zjutraj jasno brez oblačka. Ob štirih dež. Ob petih megla. Pihal je strupeno mrzel veter, še zmeraj je deževalo. Vzpon proti vrh je bil pod vprašajem. Toda še drugič se zjasnilo. Ob osmih so bili na vrhu Triglava.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika