»Stadion 1. maj naj bo primarna ustanova Slovencev«

Dvanajst mesecev. Toliko časa si je vzel potrjeni odbor Športnega združenja Bor, da se zadevi Stadion 1. maj pride končno do dna. Kako? Z vključitvijo tega zgodovinskega objekta med primarne ustanove Slovencev v Italiji.
»Če v tem času ne bomo zabeležili dejanskih premikov, ki bi Stadionu Prvega Maja omogočili, ne samo goli obstoj na ravni životarjenja, ampak tudi dejanski, čeravno postopen razvoj, že sedaj najavljamo, da bosta sedanja glavni in nadzorni odbor nepreklicno odstopila,« je na ponedeljkovi redni 47. skupščini mestnega športnega velikana zagrozil njen predsednik Igor Kocijančič.
Ob prevzemu kluba pred tremi leti je nova uprava ŠZ Bor dokončno »pokopala« zamisel prejšnjega odbora o izgradnji wellness centra in se zavzela za, kot je povedal Kocijančič, »bolj uravnovešen, četudi skromnejši razvojni načrt za pridobitev možnosti širitve zgodovinskega objekta.« Računajo, da jim občinska uprava, posebno še zdajšnja, takšnega načrta ne bi zavrnila.
Kajti takšen, kakršen je, Stadion nima prihodnosti. Novi odbor, kot tudi prejšnji, se namreč spopada z velikimi težavami za vzdrževanja objekta, ki je iz leta v leto v vse slabšem stanju (zadnji korenitejši posegi segajo v sredino devetdesetih let), zaradi česar je na primer samo (donosni) fitness center izgubil v zadnjem letu 40 članov, ker je orodje dotrajano, prostori za vadbo pa neprimerni.
»V okviru danih možnosti se trudimo, da bi Stadion 1. Maja bil čim prijaznejše okolje za uporabnike in obiskovalce, vendar se moramo ob koncu vsakega poslovnega leta sprijazniti z negativnim saldom, ki je konstanten, izhaja pa iz izdatnega bremena, ki ga tovrstna struktura pač zahteva,« je v svojem poročilu zapisal Kocijančič. Stadion kot zasebna last, ni namreč deležen nobenih javnih pomoči.
Pri ŠZ Bor opozarjajo, da stadion 1. maj ni le dom njihovih odsekov in pridruženih članic ter Kulturnega društva Škamperle (v njem se več kot 11 mesecev na leto tedensko redno zbira okrog 1000 ljudi, če skoraj 600 pretežno mladim članom dodamo še “pasivne in priložnostne odjemalce”, so ocenili na skupščini), temveč je tudi shajališče mladine z mestnega področja, domala celotne srednješolske populacije slovenskih šol, ki v njem pretežno opravlja pouk šolske športne vzgoje (in ima zborovanja), rekreativcev, ostarelih in predšolskih otrok, ki so vključeni v programe Športne šole.
»Ob stalni skrbi za slovenski jezik nudimo na stadionu tudi splošne in specifične storitve za športno, tekmovalno, rekreacijsko, regeneracijsko ter terapevtsko dejavnost,« je bilo še rečeno v ponedeljek.
»Prihodnost Stadiona zato vidimo v ureditvi in posodobitvi zgodovinskega objekta in zunanjih površin, predvsem pa v izgradnji nove velike večnamenske telovadnice - po zgledu podobnih objektov v Sloveniji - kjer bi svoj prostor lahko še naprej jamčili vsem Borovim tekmovalcem, ampak tudi potrebam drugih slovenskih ali mestnih društev. Prepričani smo, da bi velika sodobno opremljena telovadnica z možnostjo hkratne vadbe za več skupin tudi v različnih panogah – lahko bila tisti element, ki bi Stadion lahko še dodatno utrdil v vlogi športnega središča vseh Slovencev tržaške pokrajine. V perspektivi je treba razmišljati o povezavi z vlogo, ki jo bo slej ali prej na tem področju verjetno spet opravljal svetoivanski Narodni dom,« je še povedal Kocijančič.
»Iz vsega navedenega smo v okviru glavnega odbora prepričani, da bi moral biti Stadion zaradi svoje vloge, svojstvenosti in pomena za tržaške Slovence in tudi za širše mestno okolje, ki nam ta biser v srcu Trsta zavida in nas večkrat zbegano sprašuje, kako je mogoče, da je tako središče lahko obsojeno na klavrno propadanje - deležen ravno tolikšne pozornosti in rednih namenskih prispevkov za delovanje, vsaj v tolikšnem obsegu kakor nekatera druga pomembna središča, ki prejemajo redna javna sredstva za delovanje iz javnih skladov in so vključena med primarne ustanove slovenske manjšine. Zaradi tega in prav zato, ker si želimo, da bi ta zgodovinski slovenski objekt v osrčju Trsta lahko razvijali in ne ostali zapisani kot njegovi grobarji, smo na Deželo FJK vložili prošnjo za sprejem v primarne organizacije slovenske manjšine in pričakujemo, da bo prošnja deležna splošne podpore,« je še zapisal predsednik ŠZ Bor v svojem poročilu.
Podporo je na skupščini dobil od predsednika ZSŠDI Jurija Kufersina, Kocijančič pa je povedal, da je neformalno podporo prejel tudi s strani obeh krovnih organizacij.