Četrtek, 25 april 2024
Iskanje

Napredovanje, Travnik v malem

23. maj. 2015 | 22:56
Dark Theme

25. maj 1985 – 25. maj 2015.
Danes je minilo natanko 30 let od nepozabnega napredovanja Jadrana v B-ligo. V prepolni tržaški športni palači na Čarboli so igralci Jadrana 25. maja 1985 v tretji in odločilni tekmi končnice premagali Stefanel iz Trevisa in tako napredovali v B-ligo.
Zmaga, ki bo ostala z zlatimi črkami zapisana v zgodovini naše košarke, je bila sicer čista kot solza že pred začetnim sodnikovim žvižgom: »Že pred tekmo smo bili zelo samozavestni, čutili smo, da lahko premagamo kogarkoli, tudi Barcelono. Energija se je prelivala v pravo smer, in to ne samo med igralci, ampak povsod. Celotno okolje je dihalo z nami. Pred odhodom na tekmo so dodatno motivacijo vlivale tudi plapolajoče zastave po vaseh, skratka, čutili smo, da je dozorel čas za zmago. In res smo na tekmi po sami minuti vodili že 9:0,« se občutkov zelo dobro spominja Marko Ban, ikona »zlatega« Jadrana.
Da bodo svojo »nalogo« opravili z odliko, je bil že pred tekmo prepričan tudi trener Andrej Žagar: »Sploh ni bil živčen, zato sem stopil k njemu in ga vprašal, zakaj je tako umirjen,« pove ob obujanju tistega večera Duško Jelinčič, takrat novinar Primorskega dnevnika, ki je poročal o napredovanju. »Ker bomo zmagali, mi je prepričano odvrnil. Skratka, vse se je že pred tekmo vrtelo v pravo smer.«
In res je Jadran dobesedno pometel z nasprotniki. In to je bila zmaga igralcev, trenerjev, in pa tudi celotne manjšine, saj je bila združena ekipa vzmet za vse pripadnike slovenske skupnosti v Italiji. »Med gledalci si srečal tudi take, ki jih prej nisi nikoli videl. Za Jadran so torej navijali čisto vsi, bil je to Tavnik v malem,« še pristavi Jelinčič.
Ob Marku Banu so bili akterji nepozabnega uspeha Mauro Čuk, Robert Daneu, Štefan Gulič, Marko Kojanec, Edi Kraus, Sandi Rauber, Walter Sosič, Claudio Starc, Ivo Starc, Andrej Vassallo, Andrej Vremec in Peter Žerjal.
Ob igralcih je bil akter napredovanja seveda tudi trener Andrej Žagar, ki ga na žalost ni več med nami: »Bil je edinstvena oseba, dober, pošten in odprtih misli. Kot trener pa je razumel, da tako talentirani skupini, kot je bila tista, je treba posredovati samo smernice, saj ostalo bodo storili sami. Zato ni vsiljeval taktičnih prijemov, in ravno to je bilo odločilno,« se mentorja spominja Massimo Raseni, v tisti sezoni pomočnik trenerja.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava