Cesare Maldini, sin slovenskih staršev iz Škednja

V nedeljo se je pri 84 letih poslovil bivši nogometaš in trener Cesare Maldini, po rodu iz Škednja. To je bila nekoč izrazito slovenska vas, obkrožena z vinogradi in njivami; Mussolinijeva asimilacijska politika pa je prav na tem koncu žela največje uspehe. Dober del otrok iz slovenskih družin se po drugi svetovni vojni ni vrnil v ponovno odprte šole s slovenskim učnim jezikom in slovenski značaj tega naselja se je začel močno šibiti.
Škedenj pa je bil po vojni prava kovačnica nogometnih talentov, nekateri so se preko Triestine in tudi Ponziane prebili do samega vrha italijanskega nogometa. Kot kaže, so skoraj vsi izhajali iz družin s slovenskimi koreninami, sami pa slovenskega jezika niso obvladali. Za Škedenj je ta shema žal zelo značilna.
V družini Maldini so brali Primorski dnevnik, kot izhaja iz intervjuja iz leta 1998. Oba Cesarejeva starša sta obvladala slovenščino. To nam je v ponedeljek potrdil domačin Aljoša Zerial, ki je družino Maldini poznal. »Tako Cesarejev oče, ki je bil menda pomorščak, kot tudi mama sta dobro govorila slovensko. To vem zagotovo, ker so bili najini starši prijatelji,« pravi Zerial, ki je štiri leta starejši od pokojnega slavnega nogometaša in trenerja.
Aljoša Zerial pa se dobro spominja tudi drugih škedenjskih nogometnih talentov, nekateri so bili potencialno celo boljši od Maldinija. Slavo je dosegel tudi Giorgio Ferrini, ki se je z Maldinijem udeležil svetovnega prvenstva leta 1962 v Čilu: dva Škedenjca na »mundialu«. Ferrini je igral za Ponziano, pozneje pa za Varese in Torino. Zerial prisega, da je bil Ferrinijev izvirni priimek Železnik, tudi on pa ni govoril več slovensko. Potem sta tu Bajec in nesrečni Merlak, velik talent, ki je žal umrl mlad. Ne pozabimo pa na napadalca starejše generacije Mema Trevisana, ki je leta 1940 zaigral za italijansko reprezentanco: bil je sin škedenjske »krušarce«.