Osvajata Himalajo, zaljubljena pa sta v Mangart

Ko razmišljaš, kaj vse sta dosegla, se ti podzavestno morda zdi, da sta nedotakljiva. Pa vendar, ko pogovor steče, se namišljena meja izbriše in na mah postaneta odlična sogovornika, s katerimi bi se pogovarjal še in še. Umirjeni in nič kaj abstraktni odgovori dodobra opišejo tačas najbolj vroči imeni alpinizma, Nives Meroi in Romana Beneta, ki sta kot prvi par preplezala vseh štirinajst osemtisočakov, stala pa sta tudi na vrhu petnajstega, potem ko sta skupaj premagala Romanovo bolezen.

Prebrala sem, da vam, Nives, na vrhu gora ni všeč proslavljanje, skratka, ne dvigujete rok v znak uspeha. Kaj torej počnete, ko stopite na vrh?
Nives: Ponavadi počepnem in se zazrem naokrog. Na vrhu K2 sem prvič tudi jokala. Velikokrat razmišljam tudi o povratku, saj je vzpon na vrh le polovica podviga. Pomembno je ohraniti energijo tudi za sestop.
O čem razmišljata, ko vama do cilja manjka še nekaj metrov?
Nives: Odkritosrčno razmišljam o tem, da bodo to zadnji koraki vzpona. (smeh).
Roman: Potrjujem. Na vrhu se zavedaš, da je prvi del naporov konec. Si zadovoljen, ker je večji del poti za tabo, nenazadnje pa so zadnji metri najlažji, sploh jih ne občutiš. Včasih te sicer čaka še zadnji vzpon, saj so nekateri vrhovi taki, kot v risankah.
Vse osemtisočake sta osvojila brez uporabe dodatnega kisika in višinskih nosačev. Zakaj ta odločitev, glede na to, da je to zdaj bolj izjema kot pravilo?
Roman: Ker je to edini način za osvojitev vrhov. Sem integralist, pravijo mi tudi, da sem Taliban, kar je dandanes tudi nevaren naziv. Trdno sem prepričan, da je alpinizem to, kar lahko dosežeš z lastnimi močmi. Če si pomagaš s šerpami, ne osvojiš vrha sam, ampak vrh osvojiš ti in pa vsi, ki so ti pomagali. Če uporabljaš kisik, pa je na vrhu osemtisočaka občutek tak, kot da si na 6500 metrih. Skratka, ne dosežeš višine 8000 metrov, a krepko nižjo. To je po mojem goljufanje z gorami.
Kako se pripravljata na vzpone?
Roman: Vseskozi. Vadiva predvsem s hojo v gore. Pred odhodi na odpravo na primer ne plezava veliko, odločava se predvsem za turno smučanje z večjimi višinskimi razlikami, da se privadiva na določen napor. Pri nas na Trbiškem pa nasploh ni težav, saj zanimive pohode lahko odpraviva kar v bližini doma (Nives in Romano živita na Beli peči pri Trbižu, op.a.). Včasih si privoščiva tudi enostaven sprehod po gozdu.
Živita ob vznožju Julijskih Alp. Katera gora vaju najbolj združuje?
Nives: Domača. Mangart, ki ga gledava vsako jutro, ko ustaneva. Rada se povzpneva nanj, vsaj enkrat na leto sva na vrhu, sicer pa kroživa tam naokrog.