Upočasnitev Zalivskega toka močno zaskrblja

Nekateri klimatologi so v preteklih letih omenjali spremembe Zalivskega toka, ki naj bi kot posledico imele ohladitev podnebja v Evropi. Šlo je v bistvu za posamezna poročila, ki jih je v okviru vsesplošnega segrevanja malokdo jemal resno. Toda na dan prihajajo nove študije.
Po dveh novih študijih kaže Zalivski tok, ki z dovajanjem tople tropske vode ob obale severozahodne in severne Evrope večjemu delu stare celine zagotavlja precej zmernejše podnebje, znake doslej nevidene upočasnitve. Trenutno je njegova moč za 15 odstotkov manjša kot pred 1600 leti, kar bi lahko imelo resne posledice. Zalivski tok, ki je ime dobil po Mehiškem zalivu, velja za najpomembnejši oceanski tok in zagotavlja, da so zime v Evropi precej blažje, kot bi bile drugače. Podoba stare celine bi bila brez njega zaradi visoke zemljepisne širine precej drugačna.
Že pred leti so znanstveniki ugotovili, da je moč toka na najnižji ravni v več kot tisočletju, razlog za to pa naj bi bil predvsem povečan dotok manj goste sladke vode zaradi hitrega taljenja arktičnega ledu, predvsem na Grenlandiji.
V zadnji ledeni dobi, ki se je končala pred okoli 11.700 leti, so spremembe v atlantski meridionalni cirkulaciji privedle do sprememb zimskih temperatur za pet do 10 stopinj Celzija v nekaj letih. »Gre za eno tistih točk preloma, ko imamo naenkrat majhno verjetnost, a potencialno velike učinke,« pojasnjujejo znanstveniki, ki menijo, da bodo podnebne spremembe tok še naprej slabile, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice.