Trije predsedniki, tri zastave, tri himne

Na prireditveni prostor z odrom, ki je segal proti morju, so namreč Napolitano, Türk in Josipović prišli s Prefekture in zbrana množica jim je dala vedeti, da odobrava njihove prijateljske in dobrososedske geste. Buren aplavz so si seveda ob svojem prihodu na veliki oder zaslužili tudi mladi izvajalci (Mladinski orkester Luigi Cherubini, Italijanski mladinski orkester, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Glasbena akademija zagrebške univerze, tržaški konservatorij G. Tartini, La stagione armonica, APZ France Prešeren iz Kranja in pevski medpokrajinski zbor Furlanije) in seveda dirigent Riccardo Muti, pobudnik koncerta Poti prijateljstva, ki ga je iz Ravenne »prepeljal« v Trst, ne sicer po morju, kot je želel in načrtoval. Se je pa zato izšlo vse ostalo: slovesen začetek s tremi (odlično izvedenimi) državnimi himnami (italijansko, slovensko in hrvaško) je prevzel zbrane, tako da je lahko vsakogar preblisnila misel, da je pravzaprav na osrednjem tržaškem trgu lepo slišati himne tistih, ki še stoletja sobivajo ob Jadranu. V duhu spoštovanja treh sosednjih kultur je bil sestavljen tudi program. Tako so mladi interpreti najprej izvedli odlomek iz dela slovenskega avtorja Andreja Missona Libertas animi, nato je kratko zazvenela Himna slobodi hrvaškega skladatelja Jakova Gotovca, največji del programa pa je zapolnil Cherubinijev Requiem. In še veliki finale: Muti je na oder poklical tri predsednike in z njimi delil aplavze.