V soparnem poletnem večeru se je na Velikem trgu zgodil veliki dogodek, kar je že ob začetku z dolgim aplavzom poudarilo številno občinstvo, ki je toplo sprejelo italijanskega, slovenskega in hrvaškega predsednika.
torek, 13. julija 2010 | 23:38
Koncert Poti prijateljstva na Velikem trgu (KROMA)
Na prireditveni prostor z odrom, ki je segal proti morju, so namreč Napolitano, Türk in Josipović prišli s Prefekture in zbrana množica jim je dala vedeti, da odobrava njihove prijateljske in dobrososedske geste. Buren aplavz so si seveda ob svojem prihodu na veliki oder zaslužili tudi mladi izvajalci (Mladinski orkester Luigi Cherubini, Italijanski mladinski orkester, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Glasbena akademija zagrebške univerze, tržaški konservatorij G. Tartini, La stagione armonica, APZ France Prešeren iz Kranja in pevski medpokrajinski zbor Furlanije) in seveda dirigent Riccardo Muti, pobudnik koncerta Poti prijateljstva, ki ga je iz Ravenne »prepeljal« v Trst, ne sicer po morju, kot je želel in načrtoval. Se je pa zato izšlo vse ostalo: slovesen začetek s tremi (odlično izvedenimi) državnimi himnami (italijansko, slovensko in hrvaško) je prevzel zbrane, tako da je lahko vsakogar preblisnila misel, da je pravzaprav na osrednjem tržaškem trgu lepo slišati himne tistih, ki še stoletja sobivajo ob Jadranu. V duhu spoštovanja treh sosednjih kultur je bil sestavljen tudi program. Tako so mladi interpreti najprej izvedli odlomek iz dela slovenskega avtorja Andreja Missona Libertas animi, nato je kratko zazvenela Himna slobodi hrvaškega skladatelja Jakova Gotovca, največji del programa pa je zapolnil Cherubinijev Requiem. In še veliki finale: Muti je na oder poklical tri predsednike in z njimi delil aplavze.
Ali morda kdo ve, kaj ima opraviti tu Hrvaška? Trst je na območju italijanske države, v njem so zgodovinsko prisotni Slovenci, toda Hrvaška???
Menim, da skušajo Italijani preprosto zamegliti prisotnost Slovencev v Trstu s posploševanjem na Slovane. Tako kot znajo Italijani prirediti zgodovino se ne bi čudil, če bodo čez 100 let razlagali, da so Slovenci v Trstu prisotni nekje tam od približno leta 1970, ko so prihajali ljudje z bivše Jugoslavije delat v Trst.
Najbolj smešno pa je kako zamejci vse sprejemamo kot da bi šlo za ne vem kakšne "pridobitve", medtem ko je Italijanom že zdavnaj jasno, da smo hvala našim vrlim "voditeljem" že prežeti z miselnostjo indijanskega rezervata in da se nas da kupiti z vrečo ogledalc in litrom šnopca!!!
Irvine
sreda, 14. julija 2010 | 12:05
Slišati slovensko himno na Velikem Trgu v Trstu nima cene, za vse ostalo je Mastercard (:-))).
jan2007
sreda, 14. julija 2010 | 13:54
Res lep večer. Zdravljica na Velikem trgu je imela poseben čar, pa še italijanska himna je bila ob njej (skoraj) lepa... :-)
P.S. Hrvati? Tako Slovenci kot Hrvati so bili žrtev fašistične raznarodovalne politike. Mesto Trst so izbrali kot simbol. Ne smemo pozabiti, da je bil eden od Bazoviških junakov, Zvonimir Miloš, hrvaškega rodu!
jure85
četrtek, 15. julija 2010 | 13:02
Pri Narodnem domu in na Velikem trgu res nepozabni trenutki.
Komaj čakam 29. julij ko bo 1. italijanska mreža RAI predvajala koncert!
Škoda le, da nekateri skrajneži (tudi tu zgoraj) niso razumeli pomena dogodka.
Bravo Muti , Budin in Toth. Hvala trem Predsednikom!
ikozaeder
nedelja, 18. julija 2010 | 22:36
Vse lepo in prav, a bomo videli, če bo temu dejanju (končno) sledilo tudi spoštovanje podpisanih mednarodnih pogodb glede Slovencev v Italiji... dvojezičnih tabel tam, kjer bi morale biti, namreč še nisem videl. Fidarsi bene, non fidarsi meglio (kakor pravijo sosedi sami).
dimitrij73
sreda, 14. julija 2010 | 08:24
Ali morda kdo ve, kaj ima opraviti tu Hrvaška? Trst je na območju italijanske države, v njem so zgodovinsko prisotni Slovenci, toda Hrvaška??? Menim, da skušajo Italijani preprosto zamegliti prisotnost Slovencev v Trstu s posploševanjem na Slovane. Tako kot znajo Italijani prirediti zgodovino se ne bi čudil, če bodo čez 100 let razlagali, da so Slovenci v Trstu prisotni nekje tam od približno leta 1970, ko so prihajali ljudje z bivše Jugoslavije delat v Trst. Najbolj smešno pa je kako zamejci vse sprejemamo kot da bi šlo za ne vem kakšne "pridobitve", medtem ko je Italijanom že zdavnaj jasno, da smo hvala našim vrlim "voditeljem" že prežeti z miselnostjo indijanskega rezervata in da se nas da kupiti z vrečo ogledalc in litrom šnopca!!!