Terna zagotovila spoštovanje pravic Slovencev

Podjetje Terna, ki skrbi za krepitev visokonapetostnega daljnovoda med Padričami in Tržičem, je zagotovila, da spoštuje pravice slovenske narodne skupnosti, saj je tistim kraškim lastnikom, ki so to zahtevali, poslalo priporočena pisma v slovenskem jeziku, da jih je obvestilo, da morajo delavci podjetja opravljati dela na njihovih zemljiščih. Prav tako je Terna pripravljena spoštovati pravice Slovencev in zaščitno zakonodajo tudi v prihodnje. To je rezultat današnjega (3. februarja) sestanka na tržaški prefekturi med prefektom Alessandrom Giacchettijem, predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezigarjem, devinsko-nabrežinskim županom Giorgiom Retom, tržaško podžupanjo Fabiano Martini in predstavniki podjetja Terna.

Podjetje Terna je zagotovilo, da bo spoštovalo pravico do dopisovanja v slovenskem jeziku (KROMA)

• Komentarji (2)

Podjetje Terna, ki skrbi za krepitev visokonapetostnega daljnovoda med Padričami in Tržičem, je zagotovilo, da poštuje pravice slovenske narodne skupnosti, saj je tistim kraškim lastnikom, ki so to zahtevali, poslalo priporočena pisma v slovenskem jeziku, da jih je obvestilo, da morajo delavci podjetja opravljati dela na njihovih zemljiščih. Prav tako je Terna pripravljena spoštovati pravice Slovencev in zaščitno zakonodajo tudi v prihodnje. To je rezultat današnjega (3. februarja) sestanka na tržaški prefekturi med prefektom Alessandrom Giacchettijem, predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezigarjem, devinsko-nabrežinskim županom Giorgiom Retom, tržaško podžupanjo Fabiano Martini in predstavniki podjetja Terna.
Do srečanja je prišlo po vrsti neljubih dogodkov iz prejšnjih dni in tednov, ko so delavci podjetja Terna tudi brez obvestila oz. z obvestilom, ki je bilo samo v italijanščini ali pa, kot pravijo, z nepopolnim slovenskim prevodom, stopili na zasebna in jusarska zemljišča na tržaškem Krasu, da bi opravili dela pod visokonapetostnimi stebri daljnovoda. V nekaterih primerih so si lastniki zemljišč nakopali tudi kazenske prijave, za katere pa je bilo ugotovljeno, da jih ni sprožila Terna.
Na triurnem srečanju so razjasnili tudi vprašanje tolmačenja 8. člena zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, kjer piše, da morajo pravico do dopisovanja v slovenščini spoštovati tista podjetja, ki imajo svoj sedež na ozemlju, kjer veljajo zaščitna določila. Podjetje Terna ima sicer sedež v Padovi, torej zunaj omenjenega območja, vendar priznava subjektivno pravico do slovenskega dopisovanja, zato bi se lahko glede prevajanja dokumentov obrnila na tržaško prefekturo oz. okence za odnose s pripadniki slovenske narodne skupnosti.
Prefekt je tudi vzel na znanje, da so dela na daljnovodu nujno potrebna za zagotovitev varnosti krajevnega električnega omrežja in za oskrbovanje Trsta z električno energijo.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika