Najlepši utrinek letošnjega tržaškega 25. aprila so mladi obrazi, ki so napolnili dvorišče Rižarne. Dojenčki, otroci, mladi, med njimi je bilo res veliko Slovencev, njihovi straši in nonoti so prišli, da bi počastili dan osvoboditve izpod nacifašizma. Prisluhnili so tržaškemu županu Robertu Cosoliniju in dolinski županji Fulvii Premolin: oba govora sta bila dvojezična (Cosolinijevega je v slovenščini prebrala tolmačica). Prisluhnili so številnim verskim obredom v različnih jezikih, petju Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, položili rdeče nageljne na kraj, kjer je nekoč stala krematorijska peč ...in tudi zapeli. Himna italijanskega odporništva Bella ciao je na dvorišču »rasla« iz kitice v kitico; končni bučni aplavz se je kot val dvignil tudi čez visoke zidove Rižarne. Kraja, ki je hkrati simbol smrti in pričevanja. »25. april je za vse nas opomin, naj ne pozabimo, kako in kdo je zmogel v 20. stoletju izpostaviti tako hudi nevarnosti osnovna načela človeškega sožitja,« je med drugim dejal tržaški župan.
DZP doo - PRAE srl in
SINEDITA srl