Tudi v Trstu vse več revnih družin

Podatki iz socialne bilance skupnosti San Martino al Campo so zelo jasni.

Predstavitev socialne bilance skupnosti San Martino al Campo v prostorih muzeja Sartorio, levo predsednik Claudio Calandra di Roccolino (KROMA)

»Število revnih se je v zadnjih treh letih gotovo povečalo tudi v Trstu. To opažamo vsak dan, ko nas ljudje prosijo za pomoč, ker ne morejo plačati elektrike, najemnine ali kupovati živil. To so družine, ki so nekoč brez večjih težav shajale, zdaj pa ne več.« Tako nam je ob robu včerajšnje predstavitve socialne bilance skupnosti San Martino al Campo za leto 2010-2011 povedal predsednik Claudio Calandra di Roccolino. Pristavil je, da si skupnost prizadeva pomagati vsem, zaradi povečanega povpraševanja pa tega ne zmore. Skupnost, ki jo je pred štirimi desetletji ustanovil duhovnik Mario Vatta, si v resnici z vsemi silami prizadeva, da ne bi pustila nikogar na cedilu. Don Vatta se je zahvalil vsem uslužbencem in prostovoljcem, brez katerih bi bilo zasledovanje ambicioznih ciljev jalovo. Prostovoljci, ki prihajajo tudi iz vrst civilne službe in skavtov, predstavljajo hrbtenico skupnosti, saj sloni dober del služb na njihovih ramenih. Poleg tega pa se je Vatta zahvalil vsemu mestu, saj delovanje skupnosti omogočajo donacije, zapuščine ter predvsem sodelovanje z občinsko, pokrajinsko in deželno upravo ter z zdravstvenim podjetjem.
Mnogo je podatkov, ki dokazujejo, da je revščina v Trstu v porastu. V zavetišču za brezdomce San Martino v Ulici Udine beležijo iz leta v leto več gostov - 398 leta 2008, 475 leta 2009, 501 leta 2010 in 532 leta 2011 (+33,6 odstotka v štirih letih). Delež italijanskih državljanov je bil lani 19-odstoten. Dve tretjini gostov se je ustavilo največ 9 dni, četrtina se je zadržala od 10 do 50 dni, 11 odstotkov pa od 51 do 200 dni. Podatki iz sprejemnega centra za prvi stik z uporabniki v Ulici Gregorutti so prav tako zaskrbljujoči, saj se je število stikov v štirih letih več kot potrojilo (z 238 na 788), to so pa večinoma tržaške družine v stiski. »Družine, v katerih samo en starš dela, niso več avtonomne. Da ne govorimo o tistih, ki so bili ob službo,« je bilo slišati na predstavitvi.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika