Iznajdljivost bratov Gruden iz Nabrežine

»Gospod Ladi, z vsem tem lahko vendar odpremo še en muzej,« je vzkliknila slovenska etnologinja in kustodinja Polona Sketelj, ko je stopila pred zbirko, ki jo je Ladi Gruden pripravil v domači garaži v Nabrežini pri Trstu. V zbirki je bilo sedem velikih kladiv, leverin (železna palica, s katero so nekoč dvigovali velike kose kamna), ducat debelih železnih špic, vsaj ducat različno obdelanih kosov slovitega nabrežinskega kamna ter kup orodja, ki mu je težko najti sopomenko v slovenskem knjižnem jeziku, piše v Delu Simona Bandur. Nekateri predmeti so bili oštevilčeni in očiščeni ravno toliko, da so imeli z njimi še kaj početi konservatorji in restavratorji v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM). Mag. Polona Sketelj s kustodiata za bivalno kulturo v SEM je  obiskom pri Grudnovih v Nabrežini ravno zbirala še zadnje eksponate za razstavo. Vrata bomo predstavili kot prostorski in simbolni prehod v življenju ljudi,« na kratko opiše zasnovo razstave. Pripravlja jo tri leta in v tem času se le stežka sprehodi mimo kakršnih koli vrat, ne da bi jih opazila. Te dni v ljubljanskem muzeju pripravljajo razstavni prostor, ki ga bodo čez poletje napolnila vrata in vse, kar je povezano z njimi – od ključev in ključavnic do zgodb, ki jih pripovedujejo, sporočil, ki jih nosijo, in občutkov, ki jih vzbujajo v ljudeh. Delo piše tudi o Ladijevem bratu Antku Grudnu, ki se kot upokojenec sedaj zaposluje z izdelovanjem igel za šivanje ribiških mrež. Iznadljiva in marljiva Nabrežinca, katerih ustarjalnost bo na ogled na razstavi Vrata-prostorski in simbolni prehodi življenja, s katero bodo praznovali 90-letnico Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, ki jo bodo odprli predvidoma septembra.