Gradnik, Evropa, možgani in fašizem

Analiza pesmi Alojza Gradnika, ideja Evrope, trg in demokracija, raziskovanje možganov in fašistično preganjanje primorskih Slovencev so bili med naslovi, za katere so se pri pisanju prve naloge v okviru letošnjega državnega izpita danes (19. junija) odločali maturanti slovenskih višjih srednjih šol v Italiji.
Glede naslovov je tip A predvideval analizo pesmi Alojza Gradnika Smrt Ivana Gradnika, tip B pa izdelavo kratkega članka ali eseja, pri čemer so imeli kandidati na izbiro štiri področja: na literarno-umetnostnem področju je prišlo v poštev razstavljanje in sestavljanje sveta in človeka v slovenskih avantgardah, na socialno-ekonomskem področju pisanje o državi, trgu in demokraciji, na zgodovinsko-političnem področju je bila tema ideja Evrope oz. njeno zorenje, vzponi in krize, na tehnično-znanstvenem področju pa je bilo mogoče pisati o raziskovanju, ki se usmerja k možganom. Tip C je predvideval zgodovinsko nalogo, ki je bila letos posvečena obdobju fašističnega zatiranja primorskih Slovencev od požiga Narodnega doma do Drugega Tržaškega procesa, medtem ko je tip D predvideval splošno nalogo na temo sodelovanja in ustvarjalnosti v življenju.
Večina 91 letošnjih tržaških maturantov na slovenskih šolah se je tudi tokrat odločila za pisanje kratkega članka oz. eseja, ki tako ostaja najbolj priljubljena maturitetna zvrst. Marsikdo pa je segel tudi po analizi Gradnikovega besedila, precej jih je pisalo tudi zgodovinsko nalogo, saj so obdobje fašizma in slovenskega upora le-temu na šolah precej obravnavali. Za pisanje splošne naloge pa so se odločili le nekateri.
Člani maturitetnih komisij so v glavnem pozitivno ocenili letošnje predlagane naslove, saj so imeli kandidati več možnosti, poleg tega pa je šlo tudi za snov, ki so jo v šoli obravnavali med letom, nekatere tematike pa so včasih zahtevnejše, saj od kandidata terjajo širše predznanje in zanimanje. Glede prevodov odlomkov iz gradiva, ki so ga kandidati imeli na razpolago v okviru naslovov tipa B, pa je bilo slišati pripombo, da so sicer v redu, vendar ne tako jasni kot italijanski izvirniki, kjer je bilo nekatere stvari možno bolje razumeti.