Dež ni vedno koristen

Dež je seveda prepotreben za kmetijstvo, ni pa vselej koristen in zaželen, predvsem takrat, ko ga je preveč, kot se je doslej pogosto zgodilo v letošnjem poletju. Sorazmerno deževna pomlad in poletje, še prej pa mila zima bodo zagotovo vplivale na letošnjo letino. Zdaj kmetovalci potrebujejo več sončnega vremena: no, morda res prihaja daljše sončno obdobje, čeprav je napovedano novo poslabšanje.
O tem smo se pogovorili z oljkarjem in predsednikom konzorcija DOP Tergeste Paolom Starcem, vinogradnikom in predsednikom Društva kraških vinogradnikov Benjaminom Zidarichem ter vrtnarjem in bivšim dolgoletnim predsednikom Kmečke zveze Alojzom Debelisom. Iz pogovorov med drugim izhaja, da bo letošnja oljkarska letina povprečna, vsekakor boljša od lanske in predvsem od tiste katastrofalne iz leta 2012, ko je svoje opravila suša. Vode je dovolj, zdaj oljke potrebujejo sonce in toploto, v prihodnjih dveh mesecih in pol pa bo treba paziti na oljčno muho, katere prisotnost bo treba v oljčnikih kontrolirati dejansko vsak dan. Letos se je oljčna muha pojavila sorazmerno zgodaj, kar velja predvsem za slovensko Istro, medtem ko v dolinski občini stanje ni še kritično, čeprav prihod tega škodljivca pričakujejo vsak dan. Zaradi vlage in dežja je imela muha idealne pogoje za razvoj, zato sta zdaj toliko bolj potrebna sončno vreme in poletna toplota čez 30 stopinj Celzija, ki precej upočasnita delovanje muhe, ki ob toplem vremenu pika manj in tudi ličinke poginejo. Zdaj bo treba paziti, da pojav oljčne muhe ne ubeži nadzoru, ker je drugače nevarno, da se bo v oktobru bolj malo pobiralo.
Deževno vreme ni bogve kako pozitivno vplivalo niti na trte, ki so v tem času zelo bujne, zelenja je preveč, povečana pa je tudi nevarnost, da se pojavijo značilne bolezni, kot je npr. peronospora, zato je bilo treba v tem času bolj pogosto škropiti trte. Grozdja je letos zelo malo, predvsem na trtah sorte vitovske. Do trgatve manjkata še dva meseca, zdaj pa trte potrebujejo sonce in suho vreme, pred trgatvijo pa bi lahko še parkrat deževalo.
Tudi povrtnine občutijo vremenske anomalije, dežja je bilo malo preveč: za krompir in česen npr. predstavlja preobilica vode nevarnost gnitja, ravno tako so v nevarnosti paradižniki, ki ob preobilici vode radi popokajo. Dež predstavlja preglavice tudi glede pobiranja in sejanja: če je npr. radič moker, je njegovo čiščenje nerodno, glede sejanja in sajenja pa v blatno in mokro zemljo ni mogoče s stroji, saj bi se zemlja skvarila. Po drugi strani pa je bil dež po svoje tudi koristen, saj se prihrani pri namakanju.