Slovenščina, enkrat je, večkrat je ni!

V tržaški pokrajini vsakdo po svoje tolmači enojezičnost, dvojezičnost in večjezičnost. To ne velja le za zasebnike, temveč tudi za lokalne uprave in javne ustanove. V novem turističnem naselju Portopiccolo v Sesljanskem zalivu so vsi napisi in smerokazi v italijanščini in angleščini, čeprav je Občlna Devin-Nabrežina uradno italijansko-slovenska in ne italijansko-angleška občina. Pred kratkim je podjetje AcegasAps v sodelovanju z Občino Trst in Pokrajino hvalevredno izdalo dvojezično informativno brošuro o ločevanju kuhinjskih in drugih organskih odpadkov, nekaj dni potem pa je tudi na vzhodnem in zahodnem Krasu, kjer je dvojezičnost  vsaj na papirju obvezna, isto servisno podjetje namestilo zabojnike le z italijanskimi napisi. Kakšna nedoslednost, ki je doma tudi na območju Grljana. Ob hotelu na obalni cesti stoji zabojnik z napisi v petih jezikih (tudi v japonščini in arabščini, ne v slovenščini), nedaleč od Centra za teoretsko fiziko ICPT pa zabojnik za plastiko z italijanskim in slovenskim napisom. Bravo znanstveniki!