Furlanič »povzročil« politični vihar

Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič je že pred osmo zjutraj prejel telefonsko sporočilce s čestitko za intervju v tržaškem italijanskem dnevniku. »Trst je osvobodila Titova vojska«, je bil v njem povedal.
Do večera je bil deležen še na desetine podobnih odobravanj, solidarnosti in podpore, »tako s strani Slovencev, kot Italijanov, pričakovanih in tudi povsem nepričakovanih ...«. Z njegovim zgodovinskim pogledom na osvoboditev Trsta se je strinjalo tudi pokrajinsko vodstvo Stranke italijanskih in slovenskih komunistov.
Obenem pa se je ob njegovih izjavah razbesnel pravcat politični vihar, katerega črni oblaki so nad Furlaniča zgrnili resolucijo z zahtevo po odstopu z mesta predsednika mestne skupščine.
Prvi podpisnik resolucije je bil vodja Un’altra Trieste Franco Bandelli; njemu se je pridružilo še štirinajst svetnikov opozicije v občinskem svetu, vključno s svetnikoma Gibanja petih zvezd Paolom Menisom in Stefanom Patuanellijem. Od predstavnikov opozicije se edinole Maurizio Ferrara (Neodvisna občanska lista) ni pridružil zahtevi, »ker nisem bil tisti, ki je Furlaniča izvolil, zaradi česar je odveč, da zahtevam njegov odstop,« kot je pojasnil zvečer.
Vodja Forza Italia v občinskem svetu Everest Bertoli je izjavil, da je Furlanič »poteptal spomin tistih, ki so dali življenje za naše mesto, kar je nedopustno,« in dodal, naj »12. junij postane in ostane v zgodovini dan osvoboditve Trsta.«
Po mnenju Menisa in Patuanellija je Furlanič predstavil zgodovino »enostransko, kar je nezdružljivo z njegovo vlogo predsednika mestne skupščine.« Pokrajinski tajnik Severne lige Pierpaolo Roberti je ocenil, da je Furlanič »zelo ležerno žalil spomin Tržačanov,« zaradi česar bi se moral opravičiti in odstopiti.
Zelo kritičen je do Furlaniča bil tudi tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo. Po njegovem mnenju je »s svojimi izjavami onečastil svojo institucionalno vlogo in spravil v zadrego ves občinski svet.« Zanj Furlanič ni bil »kos zadani nalogi«, zaradi česar je Russo izrazil upanje, naj »spontano in čimprej odstopi.« Če pa tega ne bo storil, je »zaželel, da bi ga vsi občinski svetniki, kompaktno, spravili z mesta, ker ni znal korektno opraviti svoje vloge.«
Senator Demokratske stranke se je obregnil tudi ob pred leti izrečeno Furlaničevo izjavo o dnevu spominjanja (»postal je dan fašistične propagande«), in ocenil, da predstavlja »globoko žalitev spomina vseh tistih, ki so umrli v fojbah, žrtve okupacijske vojske pod poveljstvom krvoločnega liderja.«
Furlaniča je ocenil, da je bil prav Russov napad nanj najbolj oster med vsemi, ki jih je bil včeraj deležen. »Očitno se je nekdanja leva sredina oklenila vseh pogledov tukajšnje skrajne desnice,« je menil, in demokratskega senatorja »spomnil«, da obstaja med njima rahla razlika. Češ: Furlanič je bil demokratično izvoljen, Russo pa se je »otresel« primarnih volitev in bil dejansko »imenovan« v parlament.
Furlaniča resolucija z zahtevo po odstopu ne skrbi. »Tudi mi, takratna levosredinska opozicija, smo v prejšnjem mandatu zahtevali odstop tedanjega predsednika občinskega sveta Sergia Pacorja, a takratni občinski tajnik Santi Terranova je tedaj ocenil, da resolucija ni bila sprejemljiva, ker predsedniku mestne skupščine ni mogoče preklicati mandata iz političnih razlogov. Odstop je upravičen le v primeru, ko bi predsednik grobo kršil in ne spoštoval pravilnika občinskega sveta.«
Glede viharja, ki so ga sprožile njegove izjave, je menil, da »resnica očitno še vedno boli,« in tiste, ki ga napadajo glede zgodovinske resnice, pozval, »naj si preberejo poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o slovensko-italijanskih odnosih v letih 1880-1956.« Dodal je: »Mislim, da še vedno živimo v demokraciji, v kateri ima vsakdo svobodo izražanja. S svojimi izjavami nisem kršil nobenega zakona in tudi nisem nikogar navajal, naj ga krši.«