Mir lahko zraste tudi na ajdovem polju

Soočanje s preteklostjo je v Bosni in Hercegovini zelo težavno, saj ga pogojujejo interesi makro politike, ki vplivajo tudi na mikro okolja - na primer na vasi Osmače in Brežani blizu Srebrenice. V prvi so bili zgodovinsko naseljeni Bošnjaki in muslimani, v drugi Srbi in pravoslavci. Leta 1991 je tu živelo okrog 1.200 ljudi: obiskovali so iste šole, si delili isti življenjski prostor. Med vojno je umrlo 300 domačinov, preostali so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Danes prebiva tu le še 150 oseb, vsaka s svojo dramatično zgodbo, kovčkom bolečine in doživetih grozot. Vsaka od tu živečih skupnost se sooča predvsem s svojimi žrtvami.
Pred preteklostjo ne moreš pobegniti, je v četrtek v Trstu dejal 33-letni Muhamed Avdić iz Osmač, moraš pa jo poimenovati s pravilnim imenom. V Srebrenici se je zgodil genocid, mednarodno sodišče je že dokazalo, kdo je zanj odgovoren: pred to resnico ne smemo pobegniti, ne sme pa postati ovira. Preteklost mora najti ustrezno mesto v družbi, obravnavati pa jo je treba kot preteklost. V zgodovini države ali naroda je dvajset let tako rekoč malenkost, v življenju vsakega človeka pa dolgo obdobje: zato si mora vsakdo ustvariti tak »danes«, iz katerega se bo rodil boljši in lepši »jutri«.
Muhamed Avdić in Nemanja Zekić iz Srebrenice sta med tistimi, ki verjamejo, da lahko boljša prihodnost zraste tudi na ajdovem polju. Zato sta pristopila k skupini Adopt Srebrenica (Posvoji Srebrenico), ki sta jo leta 2005 ustanovili fundacija Alexander Langer iz Bocna in Tuzlanska Amica iz Tuzle. V njej sta prepoznala prijatelje, ki zasledujejo iste cilje: biti »graditelji mostov, preskakovalci zidov in raziskovalci mej«, kot je pravil Langer. V skupini se mladi različnih narodnosti odkrito pogovarjajo o preteklosti, se soočajo tudi s krivdami svoje strani, načrtujejo dejavnosti, da bi srebreniški pokol ne bil pozabljen, da bi Srebrenica ponovno zaživela. Tu se je rodila tudi zamisel, da bi opustošenim vasem in njivam vrnili življenje z ajdo. S pomočjo na novo obdelanih njiv in številnih mednarodnih partnerjev, ki so jih radodarno podprli, se je na planote nad Srebrenico, v vasi Osmače in Brežani, začelo vračati življenje. Prepričani so, da ima pridelovanje ajde tudi ekonomski potencial in da bi drugi podobni načrti lahko pripomogli k novemu zagonu Srebrenice in njene okolice.
V moč njihovega kmetijskega projekta verjame tudi fundacija Benetton, ki jim je letos podelila nagrado Carlo Scarpa, v sklopu katere sta Muhamed in Nemanja v četrtek spregovorila v nekdanji umobolnici, kjer je v sodelovanju s številnimi partnerji (med drugim tudi Skupino 85 in Cizerouno iz Trsta) potekalo zanimivo soočanje o različnih pristopih do zemlje, o odnosih med lokalnimi skupnostmi in okolico.