»Moj sin Maks Suard«

»Žal ne razumem slovenščine, ampak vem, da je Primorski dnevnik spoštljivo in verodostojno poročal o tragični zgodbi mojega sina Maksa Suarda.« To nam je sinoči v Slomškovem domu v Križu povedal Giorgio Suard, oče pokojnega župnika, ki se je udeležil ganljive verske prireditve v spomin na sina. Človeška in novinarska etika v takšnih trenutku narekuje molk, sam priletni gospod pa je želel v zanj tako težkem trenutku spregovoriti nekaj besed z novinarjem, potem ko je svoje grenke občutke delil s Križani in Križankami, ki so ga za to žalostno priložnost povabili v vas. Tudi župnikov oče je bil navezan na Križ, kjer je v župnišču skoraj vsako nedeljo kosil s sinom. Gospod Giorgio ni želel spregovoriti o dogajanjih pred usodnim torkom, 28. oktobra, kar je za očeta razumljivo, dejal je le, »da je tam zgoraj razsodnik, ki je vse videl.« Boli pa ga, kako je škofija vodila dogajanja po sinovem usodnem koraku. »Da je Maks za vedno odšel sem zvedel v torek dopoldne v trgovini pri Svetem Ivanu, kjer prebivam. O sinovi smrti sem zvedel od prijateljev. Sprva sta me vprašala kako se kaj počutim, ko sta na mojem obrazu prebrala presenečenje sta mi povedala za Maksa,« nam je v solzah povedal naš sogovornik. Iz škofije ga dan po sinovi smrti ni nihče kontaktiral, potem se mu je nekdo po elektronski pošti opravičil, da je pri (ne)obveščanju nastal nesporazum med nadškofom in policijo oziroma da pristojni niso imeli njegovega naslova. »To je še toliko bolj čudno in nerazumljivo,« je dodal gospod Suard.