Primer Suard: v travmatičnih izkušnjah se resnica zavrača

Zapletanje zgodbe o domnevnem spolnem nasilju in samomoru kriškega župnika Maksa Suarda dobiva razsežnosti, ki zahtevajo poglobljeno analizo, predvsem z zornega kota stroke. V preteklih dneh se je na eni strani oblikovala skupina, ki zanika dejanja župnika Maksa in v obtožbah vidi celo napad na manjšinsko skupnost (kriško in slovensko nasploh). Na drugi strani pa je skupina ljudi, ki demonizira župnika. Nekje vmes pa se nahaja žrtev, ki je edina, ki pozna resnico in ki nemo spremlja celotno dogajanje. O tem, zakaj nekateri nočejo videti resnice, smo se pogovarjali s pedopsihiatrinjo Vlasto Polojaz, ki pravi, da se zanikanje resnice običajno pojavlja v travmatičnih okoliščinah. »Resnice nekateri ne morejo videti, ker je prehuda, da bi se z njo sploh lahko soočili«, je dejala sogovornica in dodala, da si je neprijetno resnico pač težko priznati. Po oceni dr. Polojazove naj bi bil župnik Suard enostavna, hkrati pa tudi kompleksna osebnost. Pri zanikanju obtožb gre skoraj za simptome tesnobe: hujša ko je resnica, bolj jo boš poskušal zanikati.