V Trstu še veliko samomorov, trend pa je pozitiven

Samomori so hud problem, s katerim se soočajo povsod po svetu: vsake tri sekunde si kdo poskusi vzeti življenje, vsako minuto pa komu uspe. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se vsako leto odreče življenju približno 800.000 ljudi, kar pomeni, da povzročajo samomori več smrtnih žrtev kakor vojne. Za tak korak se odločajo ljudje vseh starosti, kultur in narodnosti, najpogosteje moški. Pri WHO so pravkar objavili prvo poročilo o samomorih po svetu in s tem povezano preventivo. Poročilo so včeraj omenili na sedežu tržaškega zdravstvenega podjetja, kjer so govorili predvsem o podatkih za tržaško pokrajino. Samomorilnost je na Tržaškem tradicionalno visoka v primerjavi z dokaj nizkim italijanskim državnim povprečjem, trend zadnjih 20 let pa je spodbuden. Na oddelku za mentalno zdravje poudarjajo, da je samomore mogoče preprečiti, čeprav to sploh ni lahko.
V Trstu je direktor oddelka za mentalno zdravje Roberto Mezzina poudaril, da na usodno odločitev vpliva več dejavnikov hkrati, tako da je težko opredeliti prave razloge za neko dejanje. V mnogih primerih je prisotna kaka bolezen, umska ali ne (včasih si življenje vzamejo terminalni bolniki), večkrat imajo pomembno vlogo alkohol in droge. »Zelo na skrbijo mladi, nanje moramo biti posebno pozorni,« je dejal. Trend zadnjih dveh desetletij je vsekakor spodbuden. Trst ima za italijanske razmere tradicionalno visoko stopnjo samomorov, ki pa se je z leti krepko znižala: s 26,3 iz leta 1992 na lanskih 15,1, v petletnih obdobjih pa z 20,9 (v letih 1990-94) na 14,4 (v letih 2010-14). Letošnji podatki kažejo na rahel porast v primerjavi z lani (16,4). Podatke zbirajo v okviru programa Amalia, pri katerem se s preventivo poleg zdravstvenega podjetja ukvarja družba Televita (z brezplačno številko za pomoč v stiski 800-510510) v sodelovanju z raznimi institucijami. Prav uvedba tega programa leta 1996 je pripomogla k znižanju stopnje samomorov, saj so ljudje v težavah našli dostopnega sogovornika in preventiva je učinkovitejša. Mezzina pa je povedal, da so na statistiko verjetno pozitivno vplivale tudi kulturne spremembe v Trstu. Mesto se je odprlo, meje so padle, konflikti pa so bili za prebivalce utesnjujoči.